Pričakovana stagnacija najemnin, ki naj bi trajala skozi celotno leto 2020, ponoči naredi najeme stanovanj neprofitabilne.

Zdi se, da bo ta pandemija v nekaj mesecih na hrvaškem nepremičninskem trgu dosegel, kar ni bilo mogoče doseči v več letih naporov – omeji rast kratkoročnih turističnih najemov, razvija trg dolgoročnih najemov in uravnava cene s povečevanjem ponudbe, s čimer postane dostopnejše tako za dolgoročne najeme kot tudi za nakupe.

Postopek je že v teku, kar kažejo razpoložljive številke, in bolj poglobljena analiza naj bi sledila po koncu strogih ukrepov socialnega distanciranja, pravijo naši tržni viri.

Namreč, zaradi pričakovanega upada povpraševanja, ki naj bi trajal skozi vse leto 2020, so najemi stanovanj čez noč postali neprofitabilni, lastniki stanovanj v Hrvaški, tako kot po svetu, se obračajo k dolgoročnim najemom – obliki poslovanja, ki je bila v Hrvaški dolgo zanemarjena zaradi rasti turizma.

Na Hrvaškem je razmere specifične, saj so kratkoročni najemi najpogostejši ob Jadranu, kjer poleg večjih mest ni povpraševanja po dolgoročnih najemih, ta del pa bo v krizi najbolj trpel. Po svetu prehod na dolgoročne najeme kot rešitev prav tako najava Airbnb, ki je lani sodeloval s hrvaškimi lastniki stanovanj na 162 000 enot.

Kar zadeva krepitev dolgoročnih najemov v Zagrebu, je to že se začelo, prav tako pa tudi trend padajočih najemnih cen. Iz oglasov je razvidno, da so se cene stanovanj v Zagrebu v povprečju znižale za 3 % v primerjavi s prejšnjim mesecem. Poleg tega so zaradi šoka cene v središču mesta padle kar za 10 %. Kljub temu so najemi v Zagrebu še vedno dražji kot lani.

Trenutna povprečna mesečna cena najema stanovanja v Zagrebu je približno 4 700 kun. Največji padec najemnih cen je opazen pri najmanjših stanovanjih in tistih nad 100 kvadratnih metrov. Največji padec cen je bil zabeležen v 4. naselju Stenjevec, Novi Zagreb West ter Gornjem Grazu – Medveščak, med 7 in 12 %.

Boro Vujović, direktor agencije Opereta, opozarja, da je opazen porast ponudbe dolgoročnih najemov, saj se povečuje število spletnih objav.

„Že imamo dvakrat več ponudb za najem stanovanj kot za nakup, so tisti, ki so se odločili preusmeriti iz prodaje svojih stanovanj v najem, vendar so se zagotovo tudi tisti zaradi te situacije preusmerili iz kratkoročnih v dolgoročne najeme,“ je pojasnil Vujović.

Vujović meni, da je še prezgodaj govoriti o vplivu tega trenda na tržne cene, saj je trenutno povpraševanje „v pričakovanju“. „Zdaj tisti, ki niso prisiljeni, ne selijo, in dokler se situacija s krizo ne stabilizira, ne moremo pričakovati dinamike na trgu. Seveda, po pravilih trga bi lahko cene v situaciji, ko ponudba presega povpraševanje, padle, vendar je zdaj prezgodaj za takšne napovedi,“ pravi Vujović.

Po podatkih eVisitorja je bilo konec marca skupno 1,08 milijona enot v družinskih nastanitvah v Hrvaški, s 6,13 milijona ležišč, kar je približno 5 000 več enot kot v istem obdobju lani in 250 več kot na začetku leta 2020, kar pomeni, da je trend rasti kratkoročnih najemov veljal še do nekaj tednov nazaj.

Ekonomistka iz Gospodarskega inštituta, Marina Tkalec, se spominja, da je v večjih hrvaških mestih v zadnjih nekaj letih opazen naraščajoči trend pretvarjanja stanovanj v dolgoročne najeme ali oddajanja stanovanj v kratkoročne najeme.

„To je ustvarilo pritisk na cene nepremičnin nasploh, še posebej pa na cene dolgoročnih najemov, ki so nesorazmerno prizadele ranljive skupine državljanov. Verjamem, da se bo del lastnikov nepremičnin v večjih mestih, vsaj tisti, ki so manj nagnjeni k tveganju in negotovosti, vrnil k dolgoročnim najemom, kar bi lahko privedlo do stabilizacije cen dolgoročnih najemov, pa tudi cen nepremičnin nasploh,“ je dejala Tkalec.

Verjame pa, da bo prehod prebivalcev iz turizma v druge dejavnosti odvisen od trajanja epidemijske krize; če se hitro konča, bo prilagoditveno obdobje krajše in se bomo hitreje vrnili v prejšnje razmere.

Tkalec poudarja, da je večji del trga kratkoročnih najemov pooblaščeno ob obali, v območjih, ki niso privlačna za tipične dolgoročne najemnike, kot so študenti, zaposleni in mlade družine. Zato je težko pričakovati odziv iz tega dela trga, saj preprosto nimajo veliko možnosti in upajo, da bo pandemija hitro minila ter da se bo nekaj obdobja še rešilo.

Izhod iz krize preko okrevanja dolgoročnih najemov je prav tako napovedal Airbnb, vodilna platforma za oddajo namestitev, ki je bila že močno prizadeta zaradi pandemije, kar je motilo njihove načrte za vstop na borzo letos.

Kot je poudaril ustanovitelj Airbnb‑ja Brian Chesky, se način življenja in dela spreminja ter postaja bolj fleksibilen, kar pomeni, da veliko ljudi ne potrebuje biti vezanih na eno lokacijo – od študentov, ki potrebujejo začasno bivališče, do zaposlenih, ki selijo, ali družin.

Napoved spremembe strategije platforme, ki je v zadnjem desetletju temeljila na kratkoročnih najemih za turiste, pride po vrsti študij, objavljenih v zadnjem mesecu, ki kažejo, da se lastniki nepremičnin vračajo k tradicionalnim najemnim trgom.

James Chappell, svetovni poslovni direktor pri Horwath HTL, opozarja, da Airbnb le malo vpliva na prehod na dolgoročne najeme, saj je to v končni fazi odvisno od odločitev lastnikov nepremičnin, vendar, ker ti, zlasti letos, nimajo veliko možnosti, se pričakuje, da bo veliko število izkoristilo to priložnost.

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve