O položaju trga, cenah gradbenih materialov in pričakovanjih smo se pogovarjali z Denisim Čupićem, partnerjem v podjetju Redserve

Po tem, ko so cene gradbenih materialov poletale v nebo, se končno pojavlja pomirnejša situacija na obzorju. Na primer, cena jekla na borzah pada. Zdi se, da je močna rast cen gradbenih materialov, ki smo jo letos videli, končno prišla do konca na svetovnem trgu, po makroekonomistu Ivici Brkljači, ki je o tem pred kratkim dejal na svoji Facebook strani. Medtem so se cene materialov v Hrvatskoj zvišale in bilo bi zanimivo videti, če in kdaj se bodo popravile, kar bo vzelo nekaj časa. O situaciji na nepremičninskem trgu smo se pogovarjali z Denisim Čupićem, partnerjem v podjetju Redserve , , ki se ukvarja s storitvami v segmentu naložb v nepremičnine, ter v F.O./Grupi, integriranega ponudnika storitev za upravljanje poslovnih nepremičnin, ki je vključen v situacijo na nepremičninskem in gradbenem trgu. Vprašali smo, kako je prišlo do padca, na primer, cene železa. - Večinoma je bil uvožen iz Indije in delno iz Amerike. Sprva je prišlo do izbruha njegove cene zaradi ogljičnih kreditov, nato pa je pandemija povzročila povečanje stroškov prevoza. Vendar je Turčija to situacijo prepoznala in jo izkoristila. Zagnali so šest obratov za proizvodnjo železnih žic, ki so osnovni gradbeni material, in hkrati so modernizirali tri obstoječe železarne, kar je prineslo in bo prineslo lažji dostop do dobave – pravi Denis Čupić, pri čemer dodaja, da je trend EU najti dobavitelje kar najbližje, ter da je IKEA nedavno napovedala spremembo dobavitelja izdelkov z oddaljenega vzhodnega trga na turški. INVESTICIJSKI SEKTOR Izdelek sam, ki je lahko nekoliko dražji kot pred nekaj leti, se amortizira skozi lažjo dobavo. Cena železove rude je zdaj na podobni ravni kot pred pandemijo, prav tako kot nekateri drugi materiali, medtem ko je cena aluminija še vedno visoka. In zakaj Hrvaška ni začela železarne, ga vprašamo, saj so se na začetku poletja pojavili nekateri pogovori v tej smeri, ki so na žalost ostali brez izida. - V Hrvaški imamo visoko DDV, kot tudi visoke občinske pristojbine in prispevke, domači investicijski sektor pa je dezintegriran – odgovarja. Poleg tega je zagon nove proizvodnje v Hrvaški, doda, zelo težaven in demotivirajoč, kar je sam priča leta 2012, ko je skupaj s partnerji poskušal zagnati proizvodnjo železa za mednarodnega vlagatelja v Hrvaški, projekt pa je bil na žalost ustavljen zaradi birokracije in hrvaških gozdov. Vendar Denis Čupić vse to povezuje s cenami nepremičnin, za katere verjame, da bodo potrebne popravke skozi nekaj časa, saj so dosegle svoj vrh. - Ciklična znižanja cen v gradbeništvu se odražajo na celotnem trgu za nas zadnjih 15 let, saj prvi motili gradbena podjetja močno izkoriščajo priložnost za zvišanje cen za odpravo preteklih napak, nato tak trend sledi pri domačih proizvajalcih surovin – verjame.

Napovedi za naslednje leto so, da cena kvadratnega metra v Hrvaški ne bo naraščala. Naslednje leto tudi ne bo veliko transakcij, ker je večina letošnjih transakcij povezana s projekti, ki so še v gradnji ali bodo začeli gradnjo naslednje leto, pravi Čupić

Vendar bo velika povpraševanje po gradbeništvu, materialih in delu, kar pa ne pomeni, da bodo cene šle v nebo. Omenja tudi Nemčijo, kjer se veliko gradi. Ta se podvrga ponovni industrializaciji, zdaj pa nadgrajuje lahke industrijske parke, ki se lahko enostavno premestijo za izpolnitev povpraševanja. Imajo tudi velike naložbe v logistične parke. NA RAVNI 2019 - Ko se pogovarjamo s tistimi, ki trenutno podpisujejo investicijske pogodbe in razvijalci v Hrvaški in Evropi, so pričakovanja, da se bodo cene do konca naslednjega leta stabilizirale na raven iz leta 2019, ki je bilo močno leto – pravi D. Čupić. Rast cen nepremičnin je zabeležena v številnih državah EU. V Hrvaški je to najbolj opazno v Zagrebu, kjer je veliko širši razkorak med povprečno ceno kvadratnega metra, ki je eksplodirala, in povprečnim plačom v primerjavi z ostalim delom države, ne upoštevajoč obalo. V Zagrebu se je pospešil vlaganje v najemniške stanove, kupci pa imajo pretirano pričakovanje najemninskih ravni, kar bi na srednji rok lahko privedlo do učinka mehurčka pri nepremičninah kupljenih na kredit. - Napovedi za naslednje leto so, da cena kvadratnega metra v Hrvaški ne bo naraščala. Verjamem, da ne bo veliko transakcij tudi naslednje leto, ker je večina letošnjih transakcij povezana s projekti, ki so še v gradnji ali bodo začeli gradnjo naslednje leto, kar bo tako poplavilo trg, in do sredine naslednjega leta bo manj novih projektov – pravi Čupić. Vendar bo interes za nepremičnine še naprej prisoten. Opozarja tudi, da je zdaj večji interes po stavbah v Istri in v Reki za stanovanjske namene, ki so iskane kot druge hiše. V tem območju je zanimanje za stanovanjsko gradnjo s strani nemških pokojninskih in zavarovalnih skladov, ki imajo ambicije večjih projektov, namenjenih prodaji njihovim strankam na tujih trgih. Vir: Korana Sutlić, jutarnji.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve