Močnejši val rast cen se je začel leta 2017, po uvedbi subvencij za stanovanjske kredite.

V obdobju od leta 2010 do drugega četrtletja 2020 so številke za stanovanjske stroške v Evropski uniji narasle za 14 odstotkov, medtem ko so se cene hiš in stanovanj povečale za 25 odstotkov. Stanovanjske naložbe so postale dražje v 23 državah EU, medtem ko so se njihove cene v štirih državah znižale, pri čemer se je cena kvadratnega metra stanovanjske površine podvojila v Estoniji (+100 %), v Luksemburgu je bil zabeležen 86 %-ni porast, v Latviji in Avstriji pa je bil nekoliko pod 80 %. Znižanja so bila zabeležena v Grčiji (-31 %), Italiji (-13 %), Španiji (približno 5 %) in Cipru (-3 %).

Skok v zadnjih petih letih

Naše stanovanjske naložbe so trenutno 50 odstotkov dražje kot so bile na začetku leta 2010, čeprav je treba opozoriti, da se je rast prične v zadnjih petih letih. Analitik iz Hrvaške nacionalne banke, Davor Kunovac, poudarja, da so se cene stanovanj v Hrvaški spet začele dvigovati po večletnem padcu leta 2015, in do drugega četrtletja 2020 so se povečale za približno 29 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Hkrati so se cene v Zagrebu zvišale za 42 odstotka, na Jadranu za 26 odstotkov, medtem ko so v drugih delih Hrvaške cene kvadratnega metra stanovanjske površine narasle za 13 odstotkov.

Cenovni bum ni bil zaustavljen s pandemijo in karanteno, in Hrvaška je v drugem četrtletju zabeležila znaten letni rast cen stanovanj (8 odstotkov), kar je nad povprečjem EU27.

Med prehodnimi državami so Madžari izjema s padcem cen (približno 6 %), medtem ko se cene stanovanjskih naložb v drugih državah še naprej zvišujejo: v Češki republiki podobno kot pri nas, v Slovaški za 10 odstotkov, v Poljski pa skoraj za 11 odstotkov.

Močnejši val rasti cen v Hrvaški se je začel po uvedbi subvencij za stanovanjske kredite že leta 2017. Med letoma 2017 in koncem 2019 je država subvencionirala kredite za več kot 9.400 družin, letos pa bi lahko šlo še za dodatnih 5.000 strank. Letos so bile državne subvencije odobrene v dveh krogih. marca se je več kot 3.700 državljanov prijavilo na subvencije, septembra pa več kot 2.700.

Raziskovalca Davor Kunovac iz Hrvaške nacionalne banke in Ivan Žilić iz Gospodarskega inštituta naj bi danes objavila paper, v katerem sta poskušala določiti, na podlagi podatkov o transakcijah iz Davčne uprave, pri katerih ukrepih so državne subvencije vplivale na cene stanovanj. Raziskovalca verjamejo, da rast cen stanovanj v Hrvaški ni lokalna posebnost, temveč večinoma del skupnega evropskega cikla rasti cen stanovanj.

"Usklajeno gibanje cen stanovanj med državami je lahko posledica podobnih makroekonomskih gibanj, pogojev financiranja in podobno," pojasnjuje Kunovac. "Na primer, nedavne statistike Eurostata prikazujejo, kako so se cene stanovanj v Evropski uniji v povprečju povečale za približno 24 % v istem obdobju, manj kot 29 % v Hrvaški."

Vendar pa rezultati študije nakazujejo, da je Hrvaška leta 2017, ob uvedbi prvega programa APN, doživela nadaljnjo pospešitev rasti cen stanovanj v primerjavi s skupnimi gibanji v Evropski uniji.

Cene rastejo med korona krizo

"Moja zelo groba ocena, temeljena na izračunih iz naše analize, je, da je približno četrtina rasti cen stanovanj v obdobju po uvedbi subvencij lahko pripisana 'domačim dejavnikom' rasti, kar po našem paperju sovpada z uvedbo subvencij," pojasnjuje Kunovac. Cene stanovanj so se med letoma 2017 in 2019 povečale za približno 16 %, medtem ko naj bi po tej oceni subvencije pripeljale do dodatnih štirih odstotnih točk.

"Rast, ki je predhodila temu obdobju, je jasno nepovezana s subvencijami. Na splošno se zdi, da so subvencije imele učinek na zvišanje cen stanovanj, vendar niso bile prevladujoče," pravi Kunovac.

Statistični urad poudarja, da v primerjavi s prvim četrtletjem leta (karantena se je začela v drugi polovici marca) so nove stanovanjske naložbe imele cene, ki so bile 3,4 % višje od začetka aprila do konca junija, medtem ko so cene obstoječih stanovanj zabeležile rast za 1,6 %. Vendar je bila ta rast milejša kot prej, v Zagrebu pa je bila na letni ravni zabeležena upočasnitev rasti, s 12,6 % na 8,7 %, medtem ko je na Jadranu zabeleženo postopno pospeševanje, z letno rastjo 5,9 % (5,7 % v prvem četrtletju). V drugih delih Hrvaške je bila zabeležena zgodovinska letna rast 13,4 %.

Oglaševalec Njuškalo je zabeležil več kot 13 000 oglasov za dolgoročno najemanje, povprečna mesečna najemnina za 62‑kvadratni metrov stanovanje v mestu Zagreb septembra je bila 568 €, kar je približno 12 % ceneje kot septembra 2019.

Vir: vecerji.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve