Dvodnevni dogodek, posvečen vlaganju v nepremičnine, ki ga je izvedla HESA Group v sodelovanju z Jutarnjim Listom in D&D

V Hrvaški se veliko govori o precenjenosti nepremičnin, vendar dokler hrvaško gospodarstvo in realne plače državljanov še naprej rastejo, ne moremo pričakovati pomembne korekcije, oziroma znižanja cen stanovanjskih nepremičnin, je dejal Velimir Šonje, direktor Arhivanalitika, na konferenci Investicije v nepremičnine, ki jo je izvedla HESA Group v Hilton konferenčnem in dogodkovnem centru v Zagrebu v sodelovanju z Jutarnjim Listom in D&D.

Šonje je v uvodnem govoru ocenil, da se bo hrvaško gospodarstvo letos nadaljevalo z rastjo, verjetno tudi več kot 3 odstotke, ter da se pričakuje, da bo ta rast trajala tudi v letih 2025 in 2026, vendar z določenim upočasnitvijo, pri stopnjah bližje 2 odstotkoma, “a daleč od kakršnekoli recesije ali neprijetnih scenarijev.” Zato se ne pričakuje pomembnih sprememb na trgu nepremičnin. Po njegovih napovedih se bodo cene stanovanjskih nepremičnin, skupaj z opazovanim upočasnitvijo v tretjem četrtletju prejšnjega leta, ustalile, morda z majhno korekcijo, a “brez drame.”

Izpostavil je, da ima Hrvaška po prvič v zgodovini ločene trende od Evropske unije, kjer je celoten sektor nepremičnin in gradbeništva, ki ga vodi nemški trg, v “plitvi” recesiji in pričakuje se šibko okrevanje. Korekcija cen nepremičnin na ravni EU je trenutno okrog 4 odstotkov, predvsem zaradi rasti obrestnih mer, ki so bile namenjene zajezitvi inflacije. Pričakuje se, da bo Evropska centralna banka v drugi polovici leta začela z zniževanjem ključnih obrestnih mer, ter da bo v naslednjih mesecih prišlo do pritiska na znižanje obrestnih mer za stanovanjske kredite.

Šonje je poudaril, da je rast obrestnih mer za stanovanjske kredite v Hrvaški v zadnjih dveh letih bistveno nižja kot v drugih evropskih državah, ter da smo se bolj ali manj uskladili z državami, s katerimi se prej niso mogli primerjati, kot so Avstrija, Nemčija ali Italija, pri čemer je trenutna povprečna obrestna mera okoli 3,7 odstotka.

Glavni gonilnik rasti naložb v Hrvaški je bila država. Po indeksu obsega dejavnosti v gradbeništvu smo se vrnili na raven iz leta 2010, kar je v veliki meri posledica državnih naložb, glavno vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z zasebnimi naložbami – je dejal Šonje in dodal, da bodo izvajalci v gradbeništvu tudi naprej pod pritiskom povpraševanja, “manjkali bodo delavci, in ta zgodba bo trajala nekaj časa.”

Na panelu “Kdo bo zgradil vse napovedane projekte?” je Dragutin Kamenski, lastnik podjetja Kamgrad, dejal, da je možnost uvoza delovne sile po povečanju kvot omogočila pripeljevanje delavcev, in po njegovih podatkih ni projekta, ki bi se ustavil zaradi pomanjkanja operativcev.

Na panelu “Ali je pravi čas za vlaganje v nepremičnine?” so se vsi udeleženci strinjali, da je vedno pravi čas za vlaganje, vendar je ključno prepoznati pravi trenutek in tip nepremičnine. Poudarjena je bila tudi pomanjkanje ponudbe na trgu stanovanjskih nepremičnin, kar prav tako vpliva na ceno. – V Zagrebu imamo po eni strani staro stanovanjsko zalogo, ki ni privlačna za vse in je pogosto precenjena, po drugi strani pa zmanjšano število gradbenih projektov: danes se letno gradi okoli 3.000 stanovanj, medtem ko je bilo v letih 2007 in 2008 okoli 9.000. To pomeni, da imamo velik primanjkljaj. Večinoma se gradi nova gradnja za kupce z višjo kupno močjo, medtem ko primanjkuje nepremičnin za kupce s povprečno kupno močjo. Veliko je kupcev, npr. družin z otroki, ki iščejo nepremičnine v vrednosti okoli 30.000 evrov, teh pa v naši ponudbi nimamo – je povedala Jelena Kravoščanec Todorović, direktorica nepremičninske agencije Opereta.

Prejeto iz: Jutarnji.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve