V zadnjih treh mesecih leta 2020 je trg videl milijardo evrov v gotovini. Ali se je izvor denarja v času nakupa spremljal? Več kot 80 odstotkov vseh transakcij z nepremičninami je bilo plačanih v gotovini s strani kupcev, preostalih 20 odstotkov pa je bilo financiranih s kreditom. Vendar pa ni dodatnih podatkov o tem, koliko sredstev iz kreditov je trgu nepremičnin prispelo v obliki gotovine. Če državljan kupi stanovanje od druge osebe z kreditom, ima ta druga oseba nato razpolago s sredstvi, ki jih lahko uporabi za nakup dveh manjših stanovanj. To se lahko nadaljuje, kar pomeni, da se denar, prvotno pridobljen s kreditom, v statistiki nepremičninskega trga večkrat pojavlja kot gotovinsko plačilo. Strokovnjaki iz Srbske zbornice notarjev opozarjajo, da se večina stanovanj v tej državi kupuje v gotovini, čeprav je povprečna plača okoli 500 evrov, kar postavlja vprašanja o izvoru denarja in ali se ta sploh nadzira pri nakupu nepremičnin. Notarji menijo, da je „koncept gotovine napačno razumljen, ko se pravi, da večina transakcij z nepremičninami v Srbiji poteka v gotovini.“ Novica o tem je bila obravnavana v beogardskem časopisu Politika, ki je začela z dejstvom, da je v zadnjih treh mesecih leta 2020 v srbski nepremičninski trg prešla približno milijarda evrov v gotovini. Skupno je bilo leta 2020 kupljenih oziroma prodanih približno 130 000 enot nepremičnin, od tega 80 000–90 000 stanovanj, pri čemer je 80 odstotkov plačanih v gotovini. Cene v Beogradu lahko dosežejo do 3 000 evrov na kvadratni meter, medtem ko so cene po državi nižje, pod 800 evrov. Kdo si lahko privošči takojšnje plačilo za stanovanje, še posebej če regulative ne dovoljujejo gotovinskih transakcij, večjih od 10 000 evrov, je vprašanje, ki ga izpostavlja analiza. Ali je to oblika pranja denarja? Davčni strokovnjaki odgovorijo, da so takšni primeri morda, vendar to nujno ne pomeni, da gre za pranje denarja. „Če prodajate večje stanovanje, da kupite manjše, in pri tem vzamete kredit, gre za pranje denarja? Tega ni,“ pravi Đerđ Pap, davčni strokovnjak in nekdanji direktor Davčne uprave. Poudarja, da se nedavno sprejeta Zakon o izvoru premoženja praktično ne uporablja. Strokovnjaki s področja trgovine in agenti za nepremičnine pa opozarjajo, da če obstajajo sumljive transakcije (prenosi), te logično ne potekajo prek legitimnih kanalov, preko nepremičninskih agencij, ki so po Zakonu o preprečevanju pranja denarja dolžne izvesti vse potrebne analize tveganja. „Tisti, ki na gradbišču objavijo znak ‘direktna prodaja’, nimajo obveznosti opravljati analiz tveganja, postavljati vprašanja kupcem ali prijavljati sumljive finančne transakcije,“ je v Politiki povedala agentka Kaća Lazarević. Po njenih besedah, tisti, ki imajo več denarja, kupujejo stanovanja v gotovini. „In ne kupijo le enega, ampak več stanovanj, ker so spoznali, da je to najsvarnejša naložba v času krize, najboljša možnost pa so nove zgradbe. Mnogi so se odločili, da svoj denar iz bank ali varčevalnih računov usmerijo v nepremičnine – stanovanja, poslovne prostore,“ je poudarila Lazarević. Kljub temu, po njenem mnenju, niso agenti za nepremičnine problem, temveč je problem v gradbenem sektorju, pravi profesor na FEFA Fakulteti Goran Radosavljević. „Velika količina denarja teče skozi gradbeništvo, ki ni nikakor nadzorovan. Gotovina, ki vstopi v gradbeništvo pri gradnji stavb, vstopi v legitimne kanale, nato pa se tisti, ki so prodali zemljišče, na katerem bo stavba zgrajena, pojavijo kot gotovinski kupci. Ta obsežna gradbena aktivnost nima gospodarskega smisla, ne glede na vse razlage. Da se ljudje vračajo iz tujine in dejansko vlagajo v nepremičnine,“ pojasnjuje Radosavljević, in poudarja, da vse to nakazuje na nezakonite dejavnosti, a če bi država poskušala to ustaviti, bi doživel 10‑odstotni padec BDP‑ja. Vir: Poslovni.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve