Ko gre za podnebne spremembe in njihov vpliv na trg nepremičnin v Hrvaški, pogosto se govori o dvigu morske gladine, ki bi na koncu vodil do manjše povpraševanje po stanovanjskih in turizmskih nepremičninah, predvsem ob morju

Zato se postavlja vprašanje: ali je bilo to v resnici tako v zadnjih dveh desetletjih? Resnico nam lahko nakazujejo vse večje primeri družinskih hiš in vil, ki se vsak dan gradijo za najem ob obalni strani ob morju. – Povpraševanje po nepremičninah blizu morja je v zadnjih 20 letih ostalo stalno, in lahko bi dejali, da se s časom celo povečuje – je dejal naš sogovornik Matej Samardžić iz zagrebške agencije „Opereta“, ene največjih v Hrvaški, in pojasnil: – Podnebne spremembe in dvig morske gladine se pogosto obravnava kot resnična tveganja. Vendar večina kupcev in vlagateljev v Hrvaški jih še vedno ne dojema kot grožnjo. Gre za dolgoročne procese, ki še ne vplivajo bistveno na življenja ljudi, medtem ko večina ljudi nepremičnine blizu morja vidi kot najboljšo lokacijo za življenje ali turizem. Ko upoštevamo omejitve takšnih lokacij, kot tudi povpraševanje, ki je vedno bilo večje od ponudbe nepremičnin blizu morja, ni presenetljivo, da ljudje želijo biti čim bližje morju, celo z nezakonitimi sredstvi, ko govorimo o zasedanju obalnega območja. Nezakono ravnanje ima svoje posledice, in v zadnjem času smo opazili, da se takšno ravnanje vse bolj prepozna in kaznuje ter da se škode odpravijo.

VIŠJE CENE IN VEČJE STOPNJE ZASEDENOSTI

Po mnenju našega sogovornika lahko pričakujemo, da bo povpraševanje in zanimanje za nepremičnine blizu morja še naprej naraščalo, tako letos kot tudi naslednje leto. – Nepremičnine v tej kategoriji dosegajo višje cene, pri turizmu pa so lažje „zasedljive“ in dosegajo več nočitev. Največji turistični promet na naši obali je poleti, ko je skoraj nemogoče opaziti kakršnekoli znake dviga morske gladine, in smo navajeni na vročino. Dokler ljudje potrebujejo nepremičnine blizu morja, se bodo gradile – poudarja Samardžić. Ko govorimo o napovedih, povezanih s trgom nepremičnin in podnebnimi spremembami, je vredno omeniti tiste, ki govorijo, da bodo do leta 2040 nepremičnine na Floridi in v Kaliforniji izgubile do 30 % svoje vrednosti zaradi vse pogostejših orkanov in požarov, kar jih bo naredilo manj primerne za življenje. To je seveda popolnoma nasprotna situacija na Jadranski obali. – Cene nepremičnin v Hrvaški so se v prvem četrtletju letošnjega leta povprečno zvišale za 1,8 % v primerjavi s četrtim četrtletjem prejšnjega leta in za 8,9 % v primerjavi s prvim četrtletjem 2023 (na letni ravni), po podatkih Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške – potrjuje Samardžić in doda: – Jadranska obala ostaja zelo privlačna lokacija, saj podnebne spremembe trenutno ne ogrožajo varnosti in kakovosti življenja. Vročinski valovi so lažje prenašljivi, ko ste blizu morja, in ljudje cenijo bližino plaže ter dostop do morja. Vendar se podnebne spremembe dogajajo, in verjamem, da bomo v naslednjih nekaj desetletjih morali zagotoviti prilagoditve. Dobro je, da so številna večja obalna mesta že opravila raziskave in ocene v zvezi s podnebnimi spremembami ter razvila zaščitne strategije in delajo v tej smeri. Glede večjih negativnih posledic jih ni zabeleženih, razen na redkih lokacijah, kot sta Ninska Laguna in Vlašići na otoku Pag, ki jih lokalne oblasti odpravljajo. Prav tako je vredno omeniti poplavitev v Zadru leta 2017, ki je prav tako pripeljala do izboljšanja zaščitnega sistema. Trenutno je veliko bolj aktiven kapital in želja po vlaganjih kot transakcij in kakovostnih investicijskih priložnosti. Ne pričakujemo večjih ali hitrejših sprememb, bodisi v bližnji ali oddaljeni prihodnosti. Podnebne spremembe prinašajo nove izzive, a tudi priložnosti za trg nepremičnin. Lastniki nepremičnin, vlagatelji in lokalne skupnosti morajo biti seznanjeni s temi spremembami ter se prilagoditi, da zaščitijo in povečajo vrednost svojih nepremičnin. Pristop k zaščitnim ukrepom, trajnostni gradnji in prilagajanju infrastrukture je ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost in vrednost obalnih nepromičnin – zaključuje Matej Samardžić. Članek je bil prejet iz Slobodne Dalmacije.

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve