Tica: Prva lekcija iz učbenika nepremičninskega trga pravi: ne ponujajte subvencioniranih hipotekarnih posojil, saj boste posledično dobili drage in majhne stanove. Država se je odločila, da bo ostala pri svojih napakah.

Po rekordnem številu prodanih stanovanj v septembru, zahvaljujoč rokom za subvencionirana posojila, je trg od oktobra ostal stagnanten, trenutno pa imamo velik razkorak med cenami, ki jih kupci iščejo, in tem, kar so pripravljeni plačati. Pričakuje se, da bo tiho obdobje trajalo do marca, ko naj bi država najavila nov val subvencij za APN, kar bo dodatno zvišalo cene stanovanj – cen, ki jih lastniki ne marajo, ter prisililo uporabnike APN, da kupujejo majhna in draga stanovanja. Praksa, ki jo država vztrajno sledi z namenom naj bi zmanjšala odseljevanje mladih, je v neposrednem nasprotju temeljnih načel vsake stroke, ki je vpletena v proces – od gradbeništva, preko bankarstva do ekonomije – in ne koristi nikomur razen nepremičninskim špekulantom. Razvijanje trga dolgoročnega najemniškega stanovanjstva je edini smer, v katero naj bi bila stanovanjska politika usmerjena, so se strinjali udeleženci panela na investicijski konferenci Rexpo. "V septembru so stanovanja prodajali po neverjetnih cenah; vse, kar je imelo zemljiško pravico in uporabno dovoljenje, se je lahko prodalo. Bili smo presenečeni, ko je bilo staro stanovanje v Trnju razpisano za prodajo po 2.400 evrov na kvadratni meter in je dejansko prodano. Velik razkorak med zahtevano ceno in dejansko prodajno ceno je povzročila subvencija, trg pa je postal stagnanten. Tisti, ki najemajo posojila, čakajo do marca, ko se pričakuje enaka kaosa, situacija pa ni dobra za nikogar – niti za kupce, niti za agencije, niti za banke, ki tvegajo, da ne bodo morele odplačevati hipotek za ta draga stanovanja," je pojasnil Borislav Vujović, podpredsednik Zveze strokovnjakov za nepremičnine pri HGK, za razmere na trgu, ki jih je povzročil APN.

Josip Tica,

redni profesor na Oddelek za makroekonomijo in gospodarski razvoj pri Fakulteti za ekonomijo Univerze v Zagrebu verjame, da je oprostitev davka na nakup nepremičnin bistveno boljša mera kot subvencionirana posojila z roki za razpis, ki so pretresla trg.

"Prva lekcija iz učbenika nepremičninskega trga pravi: ne ponujajte subvencioniranih hipotekarnih posojil, saj boste posledično dobili drage in majhne stanove. Hrvaška država se je odločila, da bo ostala pri svojih napakah. Poleg tega, ker se je nekdo odločil delovati po rokih in urniku, smo dobili šestmesečni razkorak, ki je nadomeščen s periodom divjih cenovnih rasti. Vsak moj študent ve, da takšnih ukrepov, če se kdo odloči ukrepati, ne smemo najavljati, ker pustijo vse udeležence na trgu brez posla za šest mesecev. Vse je to amatersko in brez razumevanja poklica," je dejal Tica. Cena stanovanj ne temelji več na njihovi kakovosti ali lokaciji, kar pomeni, da vlagatelji nimajo zanimanja za gradnjo visokokakovostnih stanovanj, temveč se osredotočajo na proizvodnjo poceni masovnega stanovanjstva, kar je tudi pot do kolapsa trga, poleg medijske kampanje, ki spodbuja rast cen kvadratnih metrov. Luka Kaić, lastnik Domograda, opazuje, da se je v zadnjih treh letih cena zemljišča v Zagrebu zvišala za 50 odstotkov, kar je prav tako povzročilo rast cen stanovanjskih kvadratnih metrov. "Ko je bila cena zemljišča 200 evrov na kvadratni meter, smo lahko prodajali novo gradnjo po 1.600 evrov na kvadratni meter. Danes, ko je cena zemljišča 300 evrov, ne moremo prodati pod 1.850 evrov. Poleg tega se je delovna sila drastično povečala, saj nas preprosto ne zmanjka ljudi," poudarja Kaić. Ob odzivu na špekulacije, da je rast cen nepremičnin in APN koristila vlagateljem, Kaić opozarja, da se subvencionirana posojila lahko uporabijo le za prenovo, saj je pogoj za prejemo posojila zemljiška pravica in uporabno dovoljenje. Tako situacijo koristijo le špekulanti, mlade družine pa so prisiljene kupovati stare apartmane po višjih cenah. Tica je tudi izpostavil razkorak med obrestnimi merami za varčevanje in posojila, kar državljane z "odvečnim" denarjem prisili, da ga pustijo na tekočih računih ali ga vlagajo v nepremičnine, večinoma z namenom kratkoročnega najema, kar ni dolgoročna rešitev. Tisti, ki nimajo gotovine za nakup stanovanja in nimajo urejene bivalne situacije, pa vladni ukrepi – od POS do APN – jih prisilijo k najemanju posojil, čeprav le 30 odstotkov Hrvatov lahko odplačuje hipoteko. Zanje ni rešitve, saj ni trga dolgoročnega najema, ki bi ne le razrešil težave mladih družin, temveč tudi stabiliziral celoten nepremičninski trg, so se strinjali udeleženci. source: poslovni.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve