Boro Vujović, strokovnjak za nepremičnine, se spominja, da so bile cene stanovanj pred približno 15 leti, okoli leta 2008, na današnji ravni, medtem ko so bile obrestne mere precej višje, plače pa 30–40 odstotkov nižje, zato lahko danes zaslužite veliko več za isti denar. "Gdje si bio – nigdje, što si radio – ništa!" To je vse, kar lahko povzamemo pri vseh prihrankih na obrestnih merah za stanovanjske kredite v zadnjem desetletju, če jih postavimo v kontekst izjemnega zvišanja cen stanovanj. Obrestne mere za stanovanjske kredite v tem obdobju so se hitro znižale: z okoli pet do šest odstotkov na povprečje 2,5 odstotka lani. Za nekoga, ki je pred deset leti vzel kredit, posojilojemalec banki v celoti plača skoraj 50 000 evrov manj. Vendar pa je medtem cena kvadratnih metrov izjemno narasla, zato lahko za isti znesek, ki ga danes vzamemo v Zagrebu, kupimo približno 20 kvadratnih metrov manj. Točno enaka količina, ki jo prihranki na obrestih prinesejo, če bi bili od začetka nekako na voljo. Za 80.000 vratiš 160.000 Po izračunu Sberbank je stanovanjski kredit v višini 80.000 evrov, ki je bil vzet leta 2011 z 6,30 % obrestno mero, imel anuiteto 530,21 evra. Na koncu bi posojilojemalec banki vrnil 159.063 evrov. Če bi bil isti kredit vzet lani, bi posojilojemalec plačeval 373,16 evra mesečno in na koncu vrnil 111.948 evrov. Razlika je ogromna – 47.115 evrov. Razlika v obrestnih merah je nekoliko nižja pri OTP, kjer je bila obrestna mera leta 2011 5,63 %, anuiteta 498 evrov, in bi stranka skupno plačala 149.608 evrov, medtem ko je bila lani obrestna mera 2,59 % in bi stranka plačevala 363 evra mesečno ter vrnila 108.924 evrov banki. Prihranki bi znašali 40.684 evrov. Kako dolga je odplačilna doba, manj donosno in dražje postane posojilo, je razvidno iz izračuna RBA. Nekdo, ki je pred desetimi leti vzel isti kredit z 30‑letno odplačilno dobo, bi plačeval 492,57 evra mesečno pri 6,25 % obrestni meri in skupaj vrnil 147.771 evrov. Lani, pri fiksni obrestni meri 2,5 % za pet let, nato spremenljivi, bi posojilojemalec plačeval 358,89 evra na mesec in na koncu vrnil 131.192 evrov. Prihranki bi bili 15.579 evrov, kar je trikrat manj kot pri kreditu Sberbank, vzetem z 25‑letno odplačilno dobo. Hkrati se cena kvadratnih metrov stanovanj povečuje. Za 80.000 evrov pred 10 leti v Zagrebu je bilo mogoče kupiti stanovanje 57 kvadratnih metrov po ceni približno 1.400 evrov za kvadratni meter. Danes je povprečna cena okoli 2.200 evrov za kvadratni meter, in za ta znesek lahko kupimo 36 kvadratnih metrov. Razlika je 21 kvadratnih metrov, točno tisto količino, ki jo lahko kupimo s prihranki približno 47.000 evrov zaradi ugodnejšega odplačevanja, ki je nastalo zaradi padca obrestnih mer. To pomeni, da je rast cen stanovanj dejansko izničila vse in smo se vrnili na isto točko. V številnih drugih hrvaških mestih so cene stanovanj prav tako narasle, morda ne v absolutnih številkah, ampak sorazmerno po tem izračunu. Boro Vujović, strokovnjak za nepremičnine, nas opominja, da so bile cene stanovanj pred približno 15 leti, okoli leta 2008, na današnji ravni, medtem ko so bile obrestne mere precej višje, plače pa 30–40 % nižje, zato lahko danes zaslužimo veliko več za isti denar. – Imam stranke, ki so leta 2008 kupile stanovanje in ga od takrat vlagale, danes pa ga bodo prodale po višji ceni, vendar so danes obrestne mere okoli 2,5 %, takrat pa so bile pet, šest in sedem odstotkov – pojasnjuje. Pravi, da so cene stanovanj padale od 2009 do 2015, nato je sledila stabilizacija. Najnižje so bile leta 2013, ko je bila povprečna cena kvadratnega metra v Zagrebu okoli 1.400 do 1.500 evrov. Danes je približno 2.200 evrov. Kaj pa se bo zgodilo s cenami stanovanj? Ali se bodo še naprej povečevale zaradi uvedbe evra? Ali bo balon poprl zaradi standardnega padca zaradi inflacije in posledic pandemije? Uvedba evra ne bi smela imeti vpliva, saj že vse obračunavamo v evrih. Vendar pa je nedavno prof. Tica predstavil dobro analizo, povezano s Schengenom. Ta sprememba bi lahko prinesla večje zanimanje kupcev, še posebej v delih, ki mejijo na Slovenijo in Madžarsko. Istra, Kvarner in Gorski Kotar bodo prav tako pridobili na pomenu – pravi Vujović, ob tem pa omenja tuje, ki kupujejo nepremičnine v Hrvaški. Pravi, da približno 50 % strank njegove agencije vzame kredit, medtem ko tiste, ki imajo prihranke in se odločijo vlagati v nepremičnine, običajno plačajo v gotovini. Kar zadeva balon, ki bi lahko poprl zaradi standardnega padca, ti niso vključeni v ta izračun. – To so ljudje, ki niso prisiljeni prodajati svoje nepremičnine. Če so nekaj kupili leta 2009, so se cene na primer spustile za 30–35 %, včasih tudi za 50 %, nato pa se vrnile. Nič niso izgubili. Kje pa bi lahko nastopil problem? Tam, kjer je bil nakup opravljen na kredit, in je košarica potrošnika dražja, zato je manj sredstev za obročno plačilo. Vendar pa, po preteklih praksah, ljudje najprej plačajo obročne obresti, nato pa razmišljajo, kaj bodo jedli – komentira strokovnjak za nepremičnine. V prejšnji krizi smo imeli dvojni problem, pravi – globalno pomanjkanje denarja in kreditne težave v Švici, zaradi katerih so se obrestne mere za hipotekarne kredite povišale, medtem ko so mnogi drugi izgubili službe. Danes tega dejavnika nimamo. Stabilizacija trga Inflacija bi lahko povečala stroške, povpraševanje bi lahko upadlo. Pomemben dejavnik je napovedano zvišanje obrestnih mer, ki bi zmanjšalo iznos varčevanja in posledično tudi povpraševanje ter znižalo zmožnost zadolževanja. To niso razlogi za „balon“, temveč za upočasnitev trga in stabilizacijo. Trenutno je na trgu vse prodano, kar je na voljo; ne bi rekel, da je povsem neodvisno od cene, a skoraj – pravi Vujović, pri čemer pojasnjuje, da je naložba v nepremičnine v naši državi izrazoma prisotna in da je kapitalski trg slabo razvit, tudi s primerom bitcoina in drugih virtualnih valut, ki so pokazale nestabilnost ter predstavljajo približno 30 % vseh transakcij, na obali pa tudi 60–70 % transakcij. Za njih so naše nepremičnine poceni: Nemci, Avstrijci, celo Slovenci. In zaradi pandemije koronavirusa so se povečale samostojne (self‑drive) ture, kar naredi Hrvaško privlačen trg za tuje kupce. Vir: vecernji.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve