Dvosobno stanovanje, 54 kvadratnih metrov, odlično lokacijo. Leto gradnje 1971, stanovanje obnove, mirno okolje.

Cena? Majhna ponudba! Vse vključeno, kupec bo plačal 110.000 evrov, oziroma 2.037 evrov na kvadratni meter v enem najbolj iskanih novih zagrebskih četrti. Zapruđe. Enosobno stanovanje, 30 kvadratnih metrov, na sedmem nadstropju dobro vzdrževane stavbe. Leto gradnje 1963, odlična lokacija, dobra prometna povezava, bližina Avenije Malla. Tudi tukaj ugodna cena. Stanovanje se prodaja za 64.000 evrov, kar kupcu pomeni 2.069 evrov na kvadratni meter površine. Cene stanovanj v Zagrebu so v zadnjem času resnično izbrule, in se zdi, da se v bližnji prihodnosti ne bodo vrnile na nizke ravni. Vendar pa kljub apetitu prodajalcev Jutarnji list ima podatke o prodaji nepremičnin, ki dokazujejo, da astronomske cene nepremičnin, ki smo jih opazili od Ministrstva za gradbeništvo, pod vodstvom ministra HNS Predrag Štromar, ki je napovedal četrto krog subvencioniranih stanovanjskih posojil, v resnici niso realne. Torej – oglaševane cene, ki jih prodajalci izpostavljajo na internetnih portalih, v resnici padejo za kar do 35 % do trenutka, ko so sklenjene prodajne pogodbe, kar predstavlja doslej neprejšnjo razliko med oglaševanimi in dejanskimi cenami nepremičnin.

Monthly average

Po podatkih portala Njuškalo, ki objavlja mesečno poročilo o povprečnih oglaševanih cenah nepremičnin, so prodajalci, ki so v zadnjih treh mesecih prodajali stanovanja v mestu Zagreb, dosegli povprečje nad 2.000 evrov na kvadratni meter. Natančneje, povprečna oglaševana cena v septembru je bila 2.079 evrov na kvadratni meter stanovanja v Zagrebu, v naslednjem mesecu pa se je cena zvišala za še en evro, oktober pa se je zaključil s povprečno oglaševano ceno 2.083 evrov na kvadratni meter zagrebskega nepremičninskega trga. Na žalost statistika povprečnih doseženih prodajnih cen stanovanj v Hrvaški ni na voljo (obstaja le statistika o novogradnjah, a ta le za prvih šest mesecev 2019), zato je Jutarnji list prišel do drugačne metode izračuna razlike med oglaševanimi in doseženimi prodajnimi cenami stanovanj: zaprosili smo Ministrstvo za gradbeništvo za podatke o povprečnih doseženih cenah stanovanj, prodanih v Zagrebu med četrtim krogom subvencioniranih posojil, in statistika najbolje kaže, kako nerealne so oglaševane cene.

Other statistics

Po podatkih, ki jih je zagotovilo Ministrstvo za gradbeništvo, je bilo do sedaj v Zagrebu prodanih 909 stanovanj, povprečna cena na kvadratni meter subvencioniranega stanovanja v letu 2019 je bila 1.507,90 evrov. Če primerjamo to številko s povprečno oglaševano ceno 2.042 evrov na kvadratni meter stanovanja v Zagrebu, po posameznih mesečnih poročilih Njuškalo, se izkaže, da so oglaševane cene stanovanj v mestu povprečno 35 % višje od tega, kar se dejansko doseže na trgu, kar je izrazit pokazatelj trenutne situacije na nepremičninskem trgu. Izračun ni popoln, ker prodaje stanovanj s subvencioniranimi krediti doslej predstavljajo le del celotnih prodaj, vendar pa, saj so cene stanovanj najbolj narasle pod vplivom subvencij – to ni nekaj, kar naj bi se jemalo z lahkoto.

Another difference

Poleg tega uradne statistike Državnega statističnega urada o povprečnih cenah novogradnje v metropoli prav tako podpirajo argument Jutarnji, čeprav so podatki na voljo le za prvih šest mesecev tega leta. Te cene so se povprečno gibale okoli 1.639 evrov na kvadratni meter, kar je tudi precej manj kot povprečne oglaševane cene prodajalcev. Kot predsednik Zveze nepremičninskih agencij Hrvatske gospodarske komore, Dubravko Ranilović, je pojasnil Jutarnjiju, da agenti že nekaj časa zaznavajo izredno velike razlike med oglaševanimi in dejanskimi cenami nepremičnin na trgu, ki so presegle mejo 10 %, ki je bila prej šteta za največjo razliko med oglaševano in realizirano ceno. “ Opozorjamo že nekaj časa, da je situacija na trgu nerealna, in verjamemo, da bi se razlike med cenami končno morale urediti. Vendar pa izkušnje kažejo, da bo to vzelo veliko časa, saj imamo podobno evidenco iz leta 2008, ko se je začela kriza. Takrat je bil trg zamrznjen, število transakcij se je zmanjšalo za kar 70 %, in je trajalo šest mesecev, preden so cene končno začele padati na realno raven,” se spominja Ranilović ter doda, da ima primerjava med oglaševanimi in doseženimi cenami “subvencioniranih” stanovanj nekaj pomanjkljivosti. Čeprav ni podatkov o tipologiji stanovanj, prodanih po tem modelu – tako da imamo podatke o stanovanjih in podobno – subvencije v resnici manj vplivajo na stanovanja v središču mesta, kjer so cene bolj stabilne, večinoma se kupujejo manjša stanovanja. Podatki ministra za gradbeništvo dejansko kažejo, da je od leta 2017 prišlo do povečanja povprečne dosežene cene subvencioniranih stanovanj. Medtem ko je leta 2017 bila 1.300 evrov, se je naslednje leto povečala na 1.450 evrov, trenutno pa je prav nad 1.500 evri. vir: novac.jutarnji.hr'

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve