Kljub vsemi negativnimi gospodarskimi trendi in potresom se je cena novih nepremičnin v drugi polovici leta 2020 rahlo zvišala. Po besedah nepremičninskega agenta Boroja Vujovića krivda za to ni izključno na APN. Prejšnji teden je Agencija za pravno trgovino in posredovanje pri nepremičninah (APN) začela subvencionirati stanovanjskih kreditov za leto, Statistični zavod Republike Hrvaške pa je objavil podatke o gibanju cen novih stanovanj v zadnjem letu. APN bo 29. marca začel sprejemati prijave za subvencije, tisti, ki se odločijo za ta model nakupa svoje nepremičnine, pa bodo lahko dobili kredite z obrestno mero od 2,09 % do 3,5 % v bankah. Po drugi strani se je povprečna cena novogradnih stanovanj v Hrvaški v drugi polovici leta 2020 povečala za 1,2 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, v metropoli pa je ta razlika še bolj izrazita, z rastjo 5,5 %. V kunah in evrih je povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja v Hrvaški znašala 12 813 kun (1 692,60 evra), v Zagrebu pa 14 125 kun (1 865,92 evra). Z začetkom pandemije koronavirusa in njenih posledic, ki so se odražale v upadu BDP, zmanjšanju turizma ter zaprtju, so mnogi pričakovali drastičen padec cen nepremičnin. Situacijo je dodatno poslabel potres v Zagrebu in Baniji, ki je poškodoval številne stanovanjske stavbe in povzročil upad trga. Vendar pa je namesto pričakovanega pada prišlo do relativno skromnega dviga cen, pri čemer so APN‑ove subvencije delno kriva za to stanje. Lani je APN začel subvencionirati stanovanjske kredite, kar je bilo nato ponovljeno, nizke obrestne mere stanovanjskih kreditov pa so po besedah Vujovića, lastnika nepremičninske agencije Opereta, prispevale k temu razvoju. „Center Zagreba ni več privlačen zaradi potresa. Ljudje se bojijo kupovati starejše nepremičnine, in v enem trenutku je izgubljen velik del zagrebaškega trga. Potencial za nakup se je zmanjšal za 20 %, in še vedno imamo ljudi, ki živijo v tem območju in želijo kupiti nekaj v približno 80 % stanovanj, ki se nahajajo v drugih delih mesta. Po drugi strani imamo zgodovinsko nizke obrestne mere na varčevanjih, kjer ljudje ne plačujejo davkov na varčevanja, imamo zelo nizke obrestne mere na stanovanjskih kreditih, imamo devalvacijo denarja, ki se je zgodila, ker je bila velika količina denarja vstopila v obtok. Da bi vse to delovalo skupaj, bi bilo treba to izvesti. Ljudje kupujejo nepremičnine, da ohranijo vrednost, ljudje kupujejo stanovanja namesto da imajo denar, ker denar vsak dan izgubi vrednost. To je eden od razlogov. Lani je APN ponovil svoje subvencije, zato je to eden od razlogov za to gibanje cen. Kljub koroni in negativnemu pritisku na cene BDP, je bilo več dejavnikov, ki so prispevali k rasti cen, v nasprotju s tistimi, ki so jih ovirali,“ je Vujović pojasnil v intervjuju za Net.hr. Cena ostaja enaka, ponudba je drugačna Zdi se, da sta koronavirus in potres bolj vplivala na izbiro nepremičnine kot na njeno ceno. V metropoli se zdaj išče nova gradnja, center pa se izogiba. Po podatkih Statističnega zavoda Republike Hrvaške je od 1 770 prodanih novih stanovanj lani 992 najdel lastnike v Zagrebu. „Ne takrat, ko je nastopil potres; ljudje so začeli razmišljati o kakovosti gradnje, in nova gradnja se je pojavila kot nekaj, kar ljudje smatrirajo za zagotovo dobro. Pred tem je obstajal povpraševanje po novih stavbah, sedaj pa je to še bolj poudarjeno. Pred korono in potresom so bile vse nepremičnine v središču mesta zelo privlačne, tako zaradi turističnih najemov kot zaradi edinstvenega entiteta velikega zanimanja. Ko je korona udarila, sledil je potres, privlačnost starih stavb je izginila ali se zmanjšala. Periferija je postala privlačnejša, saj je lahko cenejša, in tisti, ki so prej mislili le na središče, so zdaj sprejeli novo gradnjo na obrobnih lokacijah, ker je zdaj pomembnejše biti v kakovostni stavbi na manj privlačni lokaciji, namesto v manj kakovostni stavbi na boljši lokaciji,“ je Vujović opozoril. Izpostavil je, da je povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v stari gradnji okoli 1 800 evrov, medtem ko lahko vrednost stanovanjskih enot v novi gradnji doseže do 3 000 evrov, na primer v Maksimiru ali Trešnjevu. Vendar pa so kupci vedno prisotni, vprašanje pa je po kateri ceni. Po statističnih podatkih je bila razlika med oglaševano in prodajno ceno kvadratnega metra stanovanja v celotni državi leta 2020 le 170 kun, v Zagrebu pa 322 kun. Vujović je zaznal razliko pet odstotkov med zahtevanim in prodajnim cenam nepremičnin, kar pomeni, da so kupci imeli boljše pogoje. „Pogosto imamo situacije, kjer prodajalci zavajajo in določajo cene, ki so daleč od realnosti. Gre za stanovanja, ki niso na trgu, ne gre za resne prodajalce. Pogosto rečemo, da imamo prodajalce, ki prodajajo, da prodajajo, to je, da se s tem ukvarjajo. V resnem pogovoru je razlika med zahtevanim in prodajnim cenam okoli pet odstotkov, vendar so to nepremičnine, kjer so cene dobro določene, in ni bilo večjih korekcij. Strinjam se, da so v oglasih čudne cene, obstajajo tako realne kot nerealne cene. V tem primeru; prodajalec v Trešnjevčini pravi, da je slišal, da je povprečna cena hiše v Trešnjevini 2 700 evrov, zdaj pa gradi nekaj in postavlja ceno na 3 200 evrov. Povprečna cena v Trešnjevini ne znaša 2 700 evrov, prav tako pa cena 3 200 evrov ni dosegljiva v Trešnjevini. Vendar ljudje pogosto slišijo, kar želijo slišati,“ je Vujović pojasnil. Ni čarobne formule Pravi, da potrebuje čarobno formulo za napovedovanje, kako se bodo cene nepremičnin gibale v prihodnosti. Po eni strani je dejavnik APN prisoten kot dejavnik rasti cen, po drugi strani pa so moratoriji za kredite ukinjeni, in ni jasno, koliko denarja bo vlagano v nepremičnine na naši obali. Vujović se je spomnil, da so bili leta 2019 tujci vključeni v 30 % transakcij z nepremičninami ter da imajo močnejšo kupno moč kot domači prebivalci, kar je prav tako vplivalo na rast cen. „Težko je z gotovostjo napovedati, kaj se bo zgodilo. Če se vrnete eno leto nazaj, ko sta začeli korona in potres, so vsi mislili, da bo vse propadlo, kar se ni zgodilo. Ko spremljate gospodarske trende in upad BDP, je realistično pričakovati padec cen nepremičnin, vendar dejstvo je, da cen ni prišlo do padca. Pomembno je, da cene niso padle, temveč so ostale na stabilni ravni,“ je Vujović, direktor Operete, dejal. Mnogi obtožujejo APN, da zvišuje cene nepremičnin s subvencioniranimi krediti, vendar, kot je pojasnil Vujović, to ni edini dejavnik, ki vpliva na cene nepremičnin, in se zdi, da je daleč od kakršnegakoli pomembnega vpliva. Vsaj zaenkrat je jasno, da napovedani konec subvencij leta 2023 ne bo bistveno spremenil situacije na trgu. „Subvencije bodo trajale, dokler bo denarja, potem pa boste želeli uporabiti APN. Nimate časa; imate mesec, da najdete nepremičnino, uredite kredit in vse pripravite za APN subvencijo. V kratkem obdobju je veliko povpraševanje in majhna ponudba. Zato je zakon trga – cene rastejo. To je bilo napovedano nekoliko prej, da imajo kupci čas za pripravo. Nekateri so se ga že navadili in so zdaj pripravljeni. Vpliv APN je bil največji v prvih letih, zdaj pa, glede na dinamiko, je manjši ali celo neobstoječ,“ verjame Vujović. Zato se zdi, da je najbolje kupovati stanovanja, ko je na voljo denar, saj se cene ne bi smelo bistveno spremeniti. Vendar je priporočljivo iskati nove stanovanjske objekte ali vsaj objekte iz armiranega betona, po možnosti zunaj območij, ki jih je potres uničil.

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve