subvencionirane stanovanjske kredite za mlade do 45 let. Vendar, čeprav minister Štromar to mero promovira kot ugodnejši način za zagotavljanje strehe nad glavo, agenti za nepremičnine trdijo, da so subvencionirani krediti bili sprožilec rasti cen stanovanj. Od 56 milijard kvadratnih metrov Republike Hrvaške je približno 2,2 milijona kvadratnih metrov prekritih stanovanjsko zgradami. Cene teh koščkov lepe naše države so v tisočih evrov. Po podatkih državnega zavoda za statistiko so v samo enem letu cene stanovanj v Hrvaški vzrasle za 7,4 odstotka. Novi stanovanji so dražji za 10 odstotkov, največji dvig cen pa se opazi ob obali in v glavnem mestu. "Cene nepremičnin rastejo enako kot število nočitev na posameznih destinacijah", pravi minister gradbeništva Predrag Štromar. Zato Štromar že tretje leto mladim ponuja subvencionirane kredite kot način, da si ugodneje zagotovijo streho nad glavo. Vendar pa delež mladih to mero kritizira. "Smo mnenja, da je neodgovorno, da se kot stanovanjska mera ponuja izključno krediten zadolževanje mladih. Menim, da bi se v vladi morali vprašati, ali je večina mladih v starosti od 18 do 30 let sploh kreditno sposobna in imajo li varnost dolgoročne zaposlitve." Od uvedbe te mere jo kritizirajo tudi posredniki pri trgovini z nepremičninami. Menijo, da so prav subvencionirani krediti vplivali na rast cen. "Vzrok iz prejšnje leta so subvencije države, ki so vplivale na to, da je bilo v kratkem času potrebno ukrepati, kupiti stanovanje, da se izkoristijo spodbude, in to je bilo tisto, kar je pripeljalo do nenadne rasti cen", poudarja Borislav Vujović, direktor agencije za promet nepremičnin. Ministr se takrat branil dobrim gospodarskim rezultatima Vlade. "Plače so se povzpele za 5,7 odstotka. Povpraševanje se je povečalo in s povpraševanjem je normalno, da se povečujejo cene nepremičnin", pravi Štromar. In strokovna skupnost pravi – v pravu so tako eni kot drugi, vendar obstaja še več razlogov. "Eden od razlogov je izjemno velika povpraševanje po stanovanjih za kratkoročni najem. Drugi razlog je, za hrvaške razmere, izjemno ugodno financiranje, ki ga lahko dobite za nakup, oziroma za stanovanjski kredit. Tretji potencialni razlog je spet ugoden gospodarski cikel hrvaške rasti", meni Maruška Vizek z Ekonomskega inštituta Zagreb. Vizek je ena avtoric študije Pregled trga nepremičnin Republike Hrvaške od 2012. do 2017., v kateri je zabeležen zmeren rast cen stanovanj. Številke kažejo, da je bilo leta 2012 za kvadratni meter plačano povprečno 1063 evrov. Do 2016. je cena narasla za skoraj 400 evrov. Ta trend se je nadaljeval leta 2017 in 2018, trenutna povprečna dosežena prodajna cena stanovanj na državni ravni pa je 1620 evrov na kvadratni meter. Pregled oglasnikov nakazuje, da so v izbranih regijah cene večkrat višje. V Zagrebu se povprečna cena kvadratnega metra giblje okoli 2000 evrov, na atraktivnih lokacijah pa tudi do 6000 evrov. Vendar je to še vedno ugodno glede na splitovski rekord. Za 160 kvadratnih metrov luksuznega stanovanja z razgledom se zahteva 1.200.000 evrov, kar je astronomskih 7500 evrov na kvadratni meter. Povprečje je vseeno nekoliko umjerenejše. "V povprečnih kvartih, še dok je v gradnji, je cena od 2400 do 2600 evrov. Ko se zgradba dokonča, cena takoj naraste. Je od 2800 pa tudi do 3000 evrov", poudarja Jasminka Biliškov, podpredsednica Združenja za poslovanje z nepremičninami HGK. V Dubrovniku je po nekaterih analizah povprečna cena še višja. "Po Crozilli, po njihovih statistikah se giblje nekje okoli 3700, 3800 evrov na kvadratni meter", navaja Frano Bezić, direktor agencije za promet nepremičnin. Vendar opozarjajo analitiki, da je treba biti previden pri branju teh številk, saj zahtevana cena v oglasniku in dosežena cena pri prodaji pogosto nista enaki. "Ko je cikel na trgu nepremičnin, kot je sedaj, v rastu, potem so razlike med zahtevano in doseženo ceno pravzaprav precejšnje, kar pomeni, da iz zahtevane cene ne moremo dejansko nič sklepati", poudarja Vizek. Tisti, ki si ne morejo privoščiti nakupa stanovanja, so prisiljeni živeti v najemu. Cene dolgoročnega najema, pod pritiskom dnevnega, turističnega najema, prav tako letijo v nebo. "Pa tisto, kar je bilo prej 200 evrov, zdaj je 300 evrov. Kar je bilo 300, zdaj je 500. Čez poletje izdajamo turistom, pozimi pa študentom, vendar so splošno cene najema šle navzgor za približno trideset odstotkov", je povedala Biliškov. To pa najbolj prizadene študente, ki pogosto pred sezono ostanejo brez strehe. Zaščito iščejo pri državi, vendar trg diktira pogoje. "Menimo, da bi vlada morala regulirati cene najema stanovanj, zlasti dolgoročnega", pravi Kruno Topolski iz Mreže mladih Hrvaške. V zadnjih dveh letih v Hrvaški je zgrajenih 100 000 novih nastanitvenih enot, rast pa nakazuje tudi podatek Zavoda za statistiko, da je v prvih petih mesecih letos izdanih več kot 7 000 novih gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo. Ali bodo prave ponudbe regulirale cene, bo pokazala statistika. Vendar bodo bodoči lastniki stanovanj nujno morali temeljito analizirati ponudbe, preden se odločijo za nakup. & vir: rtl.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve