Cene stanovanj so se izjemno zvišale, še posebej v Zagrebu in ob morju, nove spodbude za rast cen pa so bile podane s subvencijami za hipotekarne kredite.

Na nepremičninskem trgu v Hrvaški je opazen trend, da se celo cene hiš, ki so že dalj časa na trgu, v nekaterih primerih več kot leto dni, povečujejo, v nasprotju z logiko. Dalibor Dobrić je za DW vprašal strokovnjake, kaj se dogaja (besedilo je objavljeno s soglasjem avtorja v celoti): Ob novi seriji subvencij za hipotekarne kredite so se cene hiš nepričakovano začele dodatno povečevati, še posebej na zagrebskem trgu in ob morju. Cene rabljenih hiš na določenih lokacijah dosežejo cene novih stanovanj, kljub temu, da so tudi te narasle. >> Subvencije so povečale cene hiš, kdaj je pravi čas za nakup Če podrobno pogledamo cene hiš, je očiten trend, da se celo cene hiš, ki so že dalj časa na trgu, v nekaterih primerih več kot leto dni, povečujejo, v nasprotju z logiko, pri čemer se cene v oglasih razlikujejo glede na to, katera agencija jih je objavila.

Kaj spodbuja rast cen

Kaj povzroča hitro rast cen? En vzrok je zagotovo državna intervencija. Subvencije se dodelijo v zelo kratkem obdobju, zato se kupci strinjajo s cenami, ki “požirajo” večji del subvencije. Ob tem pa obstaja tudi pozitivna gospodarska situacija in nizke obrestne mere pri varčevanju, kar pojasnjuje, zakaj ljudje prenašajo svoje prihranke v nepremičnine. Boro Vujović, lastnik zagrebskega agenta Opereta in namestnik predsednika Hrvaške gospodarske zbornice za nepremičnine, navaja, da je trenutna gospodarska situacija eden od razlogov za rast cen, saj spodbuja ljudi k večjim naložbam v nepremičnine. „Psihologija Hrvatov je varčevanje v obrokih, nismo navajeni vlagati v zlato, delnice, obveznice,“ pravi, in dodaja, da ljudje razmišljajo o svoji prihodnosti, za katero ni jasno, ali bodo obstajale pokojnine. Najete stanovanjske enote vedno prinašajo dohodek.

Nihče ne mara izgubiti

Vendar pa je razlog, ki včasih povzroča celo drastične zvišanje cen, v nekaterih primerih za hiše, ki mesece niso našle kupca in zdaj približujejo cene novih stanovanj, dejstvo, da je veliko Hrvatov ujetih v nepremičninah. Ne morejo pretvoriti vrednosti hiše v likvidno gotovino, denar, vložen v hišo, se ohranja, vendar se ne pomnoži, pojasni Nikola Erceg, asistent na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Zagrebu, ki soupravlja modul psihologije potrošniškega vedenja s profesorjem Zvonimirjem Galićem. Z psihološkega vidika so razlogi za vedenje, ki vodi do rasti cen hiš, posledica “odporu do izgube”, pravi Erceg. “Natanko povedano, ljudje so veliko bolj prizadeti zaradi zneska denarja, ki ga bodo izgubili (na primer, če hiše ne prodajo po sami določeni ceni, se jim zdi, da so izgubili denar), kot pa zaradi veselja ob pridobitvi enakega zneska. Preprosto, ljudje ne marajo izgubiti, in v kontekstu prodaje hiš ljudje tvegajo višje cene in možnost, da hiše ne morejo prodati, da bi se izognili občutku izgube, čeprav je ta izguba subjektivna (v primerjavi s tem, kar so ocenili) in ne objektivna (v primerjavi z objektivno ceno hiše).” Poleg tega ljudje pogosto zanemarjajo “igro z rizikom”, povezano s tem vedenjem (npr. ne prodajo hiše ali ne pretvorijo v likvidno gotovino): kakšna je dejanska cena tega vedenja in bi se lahko ta denar vmes donosno investiralo?

Kar je naše, je bolj vredno

Še en pojav, ki ga Erceg nadaljuje, je socialna primerjava. “Smo socialna bitja in večino pomembnih vidikov našega preživetja in uspeha v življenju pridobivamo od ljudi okoli nas. Ljudje se izjemno nagibajo k temu, da svoje stanje ali situacijo ocenjujejo s primerjavo z drugimi. Ni presenetljivo, da ljudje določajo cene svojih hiš na podlagi tega, kako so druge osebe ocenile svoje, kar ustvarja inflacijsko balono cen.” In zakaj nekateri ljudje pretirano cenijo svoje hiše? Erceg predlaga tretji zanimiv pojav, “učinek lastništva”. Ta je povezan s tem, da ljudje nekaj vrednotijo bolj, če ga lastijo, kot če ga ne. “Učinek lastništva je najbolje prikazan v študiji, ki je uporabljala skodelice. Polovici udeležencev v študiji je bila podarjena preprosta skodelica, druga polovica pa ni. Njihova naloga je bila preprosto oceniti vrednost skodelice, pri čemer so tisti, ki so prejeli skodelico, ocenili njeno vrednost dvakrat višje kot tisti, ki je niso prejeli.”

Pričakujemo stabilizacijo

In kako dolgo bo ta situacija na trgu? Boro Vujović iz Operete pravi, da ne bo trajala več dolgo. Ne bo tržnega zrušitve, kot je bila leta 2008, ko je balona pokopala, pravi Vujović. “Tokrat ne bo kot leta 2008 in 2009. Situacija je zdaj drugačna, ni krize, ni brezposelnosti, banke so postavile merila za posojanje in ljudje ne posojajo 100 % cene, kot so to počeli prej… Situacija se bo izgladila, stabilizirala in morda bo prišlo do manjše korekcije, morda do upočasnitve rasti, vendar zrušitve ne bo.” Opoveduje, da tudi resni vlagatelji na nepremičninskem trgu, t.i. “sofisticirani vlagatelji”, ne pričakujejo nadaljnje rasti cen, temveč stabilnost. Vujović prav tako pravi, da je neka korekcija že začela v Zagrebu. “Stanovanja v središču mesta, ki so bila kupljena za kratkoročno oddajanje turistom, se zdaj začnejo pojavljati na trgu, ker je ponudba prevelika. To bo pripeljalo do stabilizacije cen stanovanj v središču, tako za najem kot za nakup,” verjame. Irracionalno vedenje in določanje visokih cen sta po Vujoviću posledica pohlepa. “Kasneje bodo obžalovali, ‘Lahko sem ga prodal, zakaj nisem?’, nekatere bodo rekli, tako kot po letu 2008,” zaključuje Vujović za DW. Source: prijaplani.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve