Javna investicija spodbuja rast, vendar ali bo trajala?

Javna investicija je spodbujala rast, a kaj, če ni pravilno usmerjena? Lahko si oddahnemo, saj Hrvaška nima primanjkljaja, in če Evropi ni mar, bodo naši domači politiki še manj skrbeti. To ni zato, ker ni kritik.

Vendar priporočila Evropske komisije že ne vključujejo pozivov k uvedbi davka na nepremičnine, kar je prvič po letu 2014. Bruselj tega ne vidi več kot ključnega, in medtem ko Evropi ni mar, bodo naši domači politiki še manj skrbeti. Naši politiki si lahko oddahnejo, saj davka na nepremičnine ne bo.

Seveda EU še vedno poudarja, da bi to lahko bil ukrep, ki bi olajšal breme za delo. Vendar evropski birokrati ne bodo pretirano navdušeni nad tem, kako smo ustvarili investicijsko podnebje v Hrvaški.

Kritike so bile utišane, deloma zaradi implementacije pokojninske reforme s strani EU. Vendar zmanjšanje kritik ne sme biti razumljeno kot poziv k popuščanju standardov. Hrvaška ostaja država z izjemno visokim deležem javne potrošnje v BDP, kar duši investicije. To se odraža tudi v nizki ravni investicij v zasebnem sektorju.

Podjetniki so v dolgoročna sredstva vložili manj kot 4 % njihovih skupnih prihodkov, saj kljub rasti še vedno nimajo zaupanja, da se bo njihov vloženi kapital vrnil. Večinoma vlagajo v nepremičnine in hotele, ker je to “varna” možnost. Investicije v druge sektorje, zlasti v proizvodnjo, so zaznane kot velik tveganje, predvsem zaradi administrativnih ovir in stroškov, ki ne le povečujejo investicijske stroške, temveč tudi zmanjšujejo potencialni dobiček.

Da imamo težave z investicijami, ne opaža le EU, ki predlaga poenostavitev investicijskih postopkov. EU tudi poudarja potrebo po večjih naložbah v zeleno energijo in železnice ter po lažji izvedbi raziskovalno‑razvojnih projektov.

V novem finančnem okviru bo največ sredstev usmerjenih v inovacije in nove raziskave. V tem kontekstu je treba EU‑ev nasvet resno upoštevati, da ne zamudimo razpoložljivih EU sredstev. Smiselno je ponovno premisliti usmeritev v zeleno energijo v korist energetskih virov, ki so Hrvaški v obilju, ali pomembnih naložb v železniške pruge. To je potrebno oceniti na nacionalni ravni, s skrbnim preučevanjem učinkovitosti in trajnosti takšnih projektov.

Javna investicija, ki je pospešila rast BDP na 3,9 %, je bila pozitivna, vendar če ni pravilno usmerjena, bo rast upadala, in na žalost bo nova napoved Svetovne banke o upadu rast Hrvaške na 2,5 % izkazala pravilnost.

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve