Tečaj je v zadnjih 10 dneh padel z 7,45 na 7,57 kuna za evro. Obrestna mera pri 500‑evrskem stanovanjskem kreditu se je povečala za 60 kun. Če bo kuna padla na 7,80 – pod pogojem, da se del sezone prihrani – bo to zvišanje obresti skoraj za 200 kun. Povpraševanje po stanovanjih se ohlaja, ni potovanj, ni tujih obiskovalcev ali turistov, a je prisoten strah.

RIJEKA – Zgodovina nas, kot je nedavno dejal guverner Boris Vujčić, uči, da po močnem porastu cen stanovanj običajno sledi upad. In če pride do upada, bodo lastniki stanovanj, ki so jih kupili na kredit, ostali z velikimi dolgi, manjša vrednost nepremičnin pa jih bo obremenila s težkim breme. Vmes ni prišlo do zvišanja obrestnih mer; v resnici se v sistem vliva vse več denarja, a je koronavirus udaril, zunanji šok, ki grozi recesijo. Možni upad gospodarske aktivnosti in rast brezposelnosti pošljejo strah v kosti, kar pripelje do stezanja trga, zato se pridobivajo le najnujnejše stvari – prehrana, higienski izdelki itd. Vse ostalo je na čakanju. Kriza se najprej čuti v cenah stanovanj. Borza je že začela padati, a vlaganje v delnice ni množični šport v naši državi, zato ima to zanemarljiv vpliv na gospodinjstva. Vendar večina Hrvatov ima v lasti nepremičnine – od svojega doma do dodatnih stanovanj ali hiš, ki jih oddajajo naprej.

Preživetje z manj

Trenutno je stanje zastoj, tuje povpraševanje ni, ni tudi potovanj, obiskovalcev ali turistov, a je strah. Trgu nepremičnin se pravijo, da čuti učinke krize, saj se ogledih nepremičnin odpovedujejo, kot je poročalo nekaj agentov. To je v tej situaciji povsem logično. Domaci povpraševanje je še vedno relativno stabilno, saj so krediti, ki jih potiska vlada, že nekaj časa pripravljeni. Vendar tujih kupcev ni, prav tako ni turistov. Čeprav stanovanje ustvarja občutek varnosti in povečuje občutek bogastva, so tisti, ki so v njem varčevali, v zadnjih dneh spoznali, da – stanovanja se ne morejo jesti. Ne morejo se hitro prodati, še manj ko si jih komaj kdo želi vlagati. V negotovosti se zdi, da so vsi nekako „stisnjeni“, prihranki se povečujejo – večinoma ne načrtovani – in kriti so le osnovni stroški. Vlaganje in načrtovanje nista prednost. Koronavirus je že v teku, kar povzroča določeno korekcijo v povpraševanju. Ali bo to privedlo do dejanske cenovne korekcije, je seveda odvisno od intenzivnosti in trajanja krize. Poleg klasičnih „dent“ov, ki lahko vplivajo na vrednost stanovanj – in ki so vedno tveganje pri vsakem nakupu ali prodaji – situacijo zapleta tudi dejstvo, da je več kot polovica nepremičnin, kupljenih na kredit, bila kupljena s klavzulo v tuji valuti. Kuna se pojemlja proti evru, kljub intervencijam HNB, kar pomeni, da se strošek odplačila nepremičnine povečuje. Z drugimi besedami, zavarovanje je pod pritiskom zaradi svoje šibkosti, kreditne stopnje pa še vedno naraščajo. Kot primer naj navedemo, da je tečaj pred 12 dnevi padel z 7,45 na 7,57 kuna za evro, napovedano pa je nadaljnje padanje, odvisno od obsega škode v turizmu, ki je seveda odvisna od razsežnosti epidemije. To pomeni, da mora nekdo z 500‑evrskim stanovanjskim kreditom zdaj odplačevati še 60 kun več. In če bo kuna padla na 7,80 – pod pogojem, da se del sezone prihrani – bo to zvišanje obresti skoraj za 200 kun.

Zagotavljanje likvidnosti

Banke razmišljajo o uvedbi moratorija na kredite, HNB naj bi imel nekaj dodatnih ukrepov, vlada pa čaka na jamstvo, preden sprejme kakršnokoli odločitev. Odločitev se pričakuje danes. Podjetja in sama vlada, ki je zadolžena v evrih, vidita, da se njihovi dolgovi povečujejo. HNB ščiti tečaj, vendar s tem tudi odvzame potrebno likvidnost iz sistema, nato pa jo na drugi strani mora spet sprostiti. Lekcija je, da rentna ekonomija ni zanesljiva. Nič drugega ostaja, kot da se začne pridelovati, in v kriznih časih se pomen teh osnovnih panog ponovno izkaže, predvsem seveda za proizvodnjo hrane. Tukaj še v določenem obsegu obstajamo, vendar ob upoštevanju pogojev, ki jih imamo, je žalostno, da se moramo bati lakote. Vpeljuje se omejitev cen, domači proizvajalci nudijo podporo, a smo uvožena gospodarstva: ne proizvajamo, već večino uvažamo. V zadnji krizi je tok denarja prišel v zastoj, z grožnjo stečaja. Zdaj se upočasni tok blaga. HNB načrtuje uvedbo strukturalnih operacij, s katerimi bo ta teden sprostil velike količine likvidnosti za finančni sektor. Banke, glede na najnovejšo sodno odločbo, po pričakovanjih ne bodo uporabile svojih rezerv za plačilo sodnih stroškov v isti meri. Zato se zdi nujno najti prostor za ukrepanje, da se kreditne obresti vsaj ne zvišajo, ter da ne zadostujejo le valutarne intervencije. Vir: novilist.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve