V zadnjih treh mesecih leta 2020 je trg zaznal milijardo evrov gotovinskega toka. Je ta denar nadzorovan in od kod izvira pri nakupu? Več kot 80 % transakcij z nepremičninami so jih plačale same stranke, preostalih 20 % pa je bilo na kredit. Vendar podatkov še ni, koliko kreditnih sredstev se je pojavilo v transakcijah z nepremičninami kot gotovina. Če državljan kupi stanovanje od druge osebe na kredit, lahko drugi nato uporabi svoja sredstva za nakup dveh manjših stanovanj. To se lahko nadaljuje, kar pomeni, da se denar, prvotno pridobljen s kreditom, večkrat pojavi v statistiki transakcij z nepremičninami kot gotovinski nakup. Tako navaja Srbska zbornica notarjev, ki citira oceno, da je večina stanovanj v tej državi kupljena v gotovini, kljub povprečni plači okoli 500 evrov, kar postavlja vprašanje, ali je izvor denarja nadzorovan in ali sploh obstaja pri nakupu nepremičnin. Notarji imajo izjavo, da je pojem gotovine napačno interpretiran, ko se govori, da večina transakcij z nepremičninami v Srbiji poteka v gotovini. O tem je pisal beograjski časopis Politika, ki je izhajal iz podatkov, da je v zadnjih treh mesecih leta 2020 skozi srbski trg nepremičnin pretokla gotovina v višini približno milijarde evrov. Leta 2020 je poteklo približno 130.000 transakcij z nepremičninami, od tega je 80.000–90.000 stanovanj. 80 % teh stanovanj je bilo kupljenih v gotovini. Cene stanovanj v Beogradu dosežejo do 3.000 evrov na kvadratni meter, medtem ko so cene v preostanku države pod 800 evri. Kdo si lahko privošči plačilo stanovanja v celoti, če po zakonu transakcije nad 10.000 evrov ne smejo potekati v gotovini, in se ljudje v analizi sprašujejo. Je to oblika pranja denarja? Davčni strokovnjaki pravijo, da je nekatero, vendar ni nujno, da je to edini način delovanja. „Če prodate večje stanovanje, da kupite manjše in vzamete kredit, to ni pranje denarja. Obstajajo ljudje, ki tega ne morejo dokazati, vendar postopki niso sproženi“, pravi davčni strokovnjak Đerđ Pap, nekdanji direktor Davčne uprave. Poudarja, da sprejeti Zakon o izvoru premoženja ni v izvajanju. Strokovnjaki na trgu in nepremičninski posredniki pa opozarjajo, da pri sumljivih transakcijah ti ne grejo nujno skozi pravne kanale, preko nepremičninskih agencij, ki po Zakonu o preprečevanju pranja denarja morajo izvajati vse analize tveganj. „Tisti, ki na gradbišču obesijo napis ‘direktna prodaja’, nimajo obveznosti izvajati analiz tveganj, ne morajo postavljati vprašanj strankam niti prijaviti sumljivih denarnih transakcij“, pravi agentka Kaća Lazarević za Politiko. Po njenih besedah tisti, ki imajo več denarja, kupujejo v gotovini. „In ne kupijo le enega, temveč več stanovanj, saj so spoznali, da je to najsvarnejša naložba v krizi, pri čemer so najboljše nove zgradbe. Mnogi so se odločili svoje denarje iz banke ali trezorja vložiti v nepremičnine – stanovanja, poslovne prostore“, poudarja Lazarević. Vendar nepremičninski posredniki niso glavni problem, večji problem je gradnja, pravi profesor Fakultete za ekonomijo in finance (FEFA) Goran Radosavljević. „Velik obseg denarja se pere skozi gradnjo, ki je nemogoče nadzorovati. Gotovina vstopi prek gradnje, nato pa se tisti, ki so prodali zemljišče, na katerem bo zgrajena stavba, pojavijo kot kupci v gotovini. Tako visoka raven gradbene dejavnosti nima ekonomskega smisla, ne glede na vse razlage. Res je, da se ljudje vračajo iz tujine in vlagajo, a ni to nič manj pomembno“, pravi Radosavljević, ki poudarja, da vse kaže na nezakonite dejavnosti, a če bi jih država ustavila, bi prišlo do 10 % padca BDP‑ja. Vir: Poslovni.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve