Predsednik Združenja poslovanja z nepremičninami pri Hrvaški gospodarski zbornici, Dubravko Ranilović, je govoril za Dnevnik HRT o trgu, ki je v zadnjih letih ‘divji’. Cene so znatno skočile in do stanov je vse težje priti. Vendar pa agencije poudarjajo, da se trg nekoliko stabilizira, rast cen se upočasnjuje, zlasti za večje stanove, medtem ko je za manjše še vedno največje povpraševanje.

Manjši stanovi so redki, cene se gibljejo od 120.000 do 150.000, in po njih je največje povpraševanje. Imeli smo zdaj krog subvencij, ki je dodatno pihnil veter v leđa cenam stanov. Kupujejo ljudje, ki imajo denar. Kupuje se tako gotovinsko kot s krediti. Dražje nepremičnine se kupujejo iz računa, brez financiranja,” je poudaril.

Hrvaška je popolnoma polarizirana

Novogradnja je odmaknila od rabljenih nepremičnin, v luči potresa. Tam se je pojavila velika razlika v ceni. Na obali imamo veliko tujcev, ki kupujejo nove apartmaje, nove hiše. Ta razlika je postala velika. Hrvaška je sicer povsem polarizirana. Ko gledate promet na obali in v Slavoniji, v severni Hrvaški. Medtem ko se na obali, v eni županiji, proda 5 000–6 000 stanovanjskih nepremičnin, v Slavoniji se proda le 200 nepremičnin,” je dejal in odgovoril na vprašanje, ali bo bolj ugodno.

Vsi so ciklusi končali, odkar se ukvarjam z nepremičninami. Nič ne more trajati večno. V nekaterih drugih državah, v mestih, so cene padle med 2 in 11 odstotki. Videli smo tudi, da je največje število, le z rahlim zvišanjem obrestnih mer, padlo tudi za 90 odstotkov tega pada prometa pri tistih, ki financirajo s krediti. Očitno je po koroni ostalo denarja in ljudje še vedno čutijo, kljub tej veliki inflaciji, vlaganje v nepremičnine kot varno investicijo. In to se ne bo spremenilo, dokler inflacija ne pade v realne okvire,” je poudaril in sporočil, da so se cene najemnin povečale, predvsem ker je veliko jih šlo v turistični najem, zato je ponudba majhna.

Država je pripravila program, da vstopi v stanovanjsko politiko, da se zgodijo nekatere stvari, ki bodo ispuhale te balone. Mesto Zagreb se je že zaženilo. Veliko se govori o stanovanjskih zadrugah. Torej, potrebni so nam modeli, ki ne bodo vsi na trgu. Trg je preprosto preobremenjen in ne morejo vsi biti na njem. Tako imenovano cenovno dostopno stanovanje je postalo ključno vprašanje. Stanovanje je veliko višja kategorija od trga. Mi moramo zagotoviti stanovanje našim državljanom. Posebej se problem tiče mladih in družin z več otroki, ki si ne morejo privoščiti nepremičnine. Če bi ustvarili nekaj trajnih programov, bi ti bili ventilator, ki bi lahko ispuhal balone ne glede na gibanje trga,” je navedel.

In kako navaja HRT, za stan od 50 kvadratnih metrov na kredit 30 let bi leta 2019 plačali 83.200 evrov. Pri kreditu 30 let bi mesečna obrok znašal približno 380 evrov. Povprečna plača takrat je bila okoli 850 evrov. Lani za isti znesek bi dobili 13 kvadratnih metrov manj, torej stan 37 kvadratnih metrov. Glede na to, da je cena v Zagrebu višja, bi dobili še pet kvadratnih metrov manj, torej stan 32 kvadratnih metrov. Za ta stan lani je bilo treba odklopiti okoli 28.000 evrov več kot leta 2019, kar je 111.850 evrov. Pri kreditu 30 let – mesečna obrok bi znašal okoli 470 evrov – približno 100 evrov več mesečno kot tri leta prej za isti stan. Povprečna plača lani je bila 1.015 evrov.

Preuzeto s: Net.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve