Masovna ocena vrednosti nepremičnin služi za regulacijo sistema, ne za uvedbo davka na njej. O tem sploh ne razmišljamo.

Nedavno je Ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje vpostavilo uredbo o masovni oceni vrednosti nepremičnin v postopek, kar so mnogi razlagali kot pripravo na uvedbo davka na nepremičnine. Ta nova oblika davka je bila že leta zahtevana s strani Evropske komisije, vendar nobena vlada, vključno z upravo Andreja Plenkovića, ni bila pripravljena ga uvesti.

Povečanje obdavčitve kapitala v primerjavi z delom je pot, po kateri napredujejo bolj pravične družbe, saj bogatejši morajo nositi večji breme pri financiranju države. Vendar dejstvo, da državljani na Hrvaškem tradicionalno vlagajo v nepremičnine, ustvarja kritično maso nasprotnikov davka, kar prav tako zmanjšuje politično voljo za ta korak.

Objektivno Hrvaška še ni pripravljena uvesti davka na nepremičnine zaradi nerešenih sporov glede lastninskih pravic, še bolj pa zato, ker dejansko stanje nepremičnin ni usklajeno s podatki iz zemljiških evidenc, zato bi bilo obvezno določanje davkov nepravično. Kljub temu se ustvarjajo predpogoji za davek na vso nepremičnino, vključno z davkom na nepremičnine.

Bolj pregledni in najeti stanovanja

Natančneje, masovna ocena vrednosti nepremičnin naj bi bila do konca leta legalizirana, pri čemer metodologija vključuje kriterije, kot so površina nepremičnine, prodajna cena podobnih nepremičnin, starost, lokacija, razvoj infrastrukture, namen, položaj v stavbi ter opremljenost stavbe.

Takšna ocena lahko pomaga uravnotežiti trg nepremičnin, Ministrstvo za gradbeništvo pa pojasnjuje, da je ključna za določanje vrednosti zavarovanja za stanovanjske kredite. Prav tako se predvideva uvedba davka na nepremičnine. V naslednjih treh letih ministrstvo načrtuje vlaganje 100 milijonov kun v digitalizacijo in poenostavitev postopkov prenosa lastništva in določanja lastništva, oceni pa, da bo baza podatkov usklajena z dejanskim stanjem v obdobju od treh do petih let.

Z drugimi besedami, do leta 2024 bodo ustvarjeni predpogoji za uvedbo davka na nepremičnine, kar pomeni, da ga vmes lahko odložimo, čeprav bi lahko imel številne prednosti.

Skoraj vse države imajo davke na nepremičnine, pri čemer se nepremičnine obdavčujejo po povprečni stopnji do 1 % vrednosti nepremičnine, z številnimi oprostitvami in olajšavami. Tako je davčna osnova pogosto znižana za lastnike in vse člane gospodinjstva, ki bivajo v domovih, podobno pa tudi za najete stanove. Prav tako je običajno podeljevati oprostitve za kmetijska zemljišča, neprofitne organizacije, verske stavbe in državno upravo.

V resnici tak davk ne obremenjuje bistveno proračuna osebe, ki v tem objektu živi, vendar precej obdavčuje nepremičninski sklad, ki se uporablja v komercialne namene ali pa ni v uporabi, kot so nesoldi stanovanja. Zato davk na nepremičnine v sistemih, ki ga poznajo, spodbuja prodajo in uporabo nepremičnin ter ureja in znižuje cene na trgu, saj je zelo drago čakati na ugoden trenutek za prodajo in umetno ohranjati visoke cene nepremičnin.

Prednost te oblike davka je v reorganizaciji trga najemnin, s katerim ima Hrvaška velike težave, ter v pomembnih prihodkih lokalnih enot in zmanjšani odvisnosti od davka na dohodek. V Črni gori, ki je davk na nepremičnine uvedla leta 2005, lokalne enote celo ustvarjajo 60 % svojih prihodkov iz davka na nepremičnine ali davka na transakcije z nepremičninami, s čimer praktično financirajo gradnjo infrastrukture.

Na Hrvaškem pri številnih lokalnih samoupravah 60 % prihodkov prihaja iz davka na dohodek, kar kaže na usmerjenost davčnega sistema, ki temelji na obdavčitvi dela in potrošnje, medtem ko zanemarja obdavčitev nepremičnin.

Masovni stanovanjski sklad

Hrvaška zbira okoli 10 % vseh davčnih prihodkov iz davkov na kapital, medtem ko je v EU povprečje več kot 20 % celotnih davčnih prihodkov iz davka na nepremičnine. Poleg tega obdavčitev nepremičnin v EU predstavlja 3,8 % vseh davčnih prihodkov, kar bi v našem primeru znašalo vsaj tri milijarde kun.

Po popisu leta 2011 je v Hrvaški 2,24 milijona stanovanj, od tega manj kot 1,5 milijona stalno naseljenih. Približno 350 tisoč stanovanj ima le začasne prebivalce, okoli 80 tisoč je zapuščenih objektov. Poleg tega je 350 tisoč nepremičnin v uporabi za rekreacijo, približno 70 tisoč pa je prijavljenih kot poslovni prostori.

Seveda Hrvatje plačujejo davke, povezane z nepremičninami, preko komunalnih taks in davkov na počitniške hiše, s skupnim letnim prihodkom okoli 2,1 milijarde kun. Smo ena izmed redkih postkomunističnih držav, ki je ohranila komunalno takso, ki se je izkazala za nefunkcionalno, kot je bilo nameravano, saj zbrana sredstva, čeprav so po zakonu obvezna, ne gredo izključno v infrastrukturo.

V tem smislu bi bil davek na nepremičnine, ki bi združeval komunalno takso, davek na počitniške hiše in najemnino za vzdrževanje, bolj učinkovit in enostavnejši za pobiranje ter tudi pravičnejši pri obdavčitvi nepremičnin, saj trenutni sistem pogosto ne upošteva njihove vrednosti. Za zagotovitev pravičnosti pri ocenjevanju vrednosti moramo biti posebej previdni in vključiti številne argumente.

Prednosti uvedbe davka na nepremičnine

Glavna prednost uvedbe davka na nepremičnine je poenostavljen in reguliran sistem.

1. Nižji davki na dohodek Uvedba davka na nepremičnine bi ustvarila prostor za osvoboditev dela. Prihodki iz davka na nepremičnine bi lahko naredili delo bolj konkurenčno.

2. Realne cene nepremičnin Davek predstavlja znaten strošek, ko nepremičnine niso v uporabi in ne ustvarjajo prihodkov, zato ni smiselno čakati na visoko prodajno ceno.

3. Regulacija trga najemnin Davčitev bi spodbujala večino najemnih enot, da razkrijejo svoj dohodek, kar bi prineslo znaten del podzemnih dejavnosti v davčni sistem.

4. Stabilen dohodek Davk na nepremičnine je težko se izogniti, zato bi zagotovil stabilen prihodek za lokalne enote in je tudi večji kot davk na dohodek.

5. Masovni stanovanjskI sklad Hrvaška ima 2,24 milijona stanovanj, od tega manj kot 1,5 milijona stalno naseljenih. Približno 350 tisoč stanovanj ima začasne prebivalce, okoli 80 tisoč pa je zapuščenih objektov.

Ovir in argumenti proti uvedbi davka na nepremičnine

Ni lastnikov

Zaradi nerešenih lastniških sporov in dejstva, da je na eni nepremičnini lahko več kot desetina lastnikov, strokovnjaki opozarjajo, da bi nekatere državljane obremenil davk, medtem ko bi se drugi lahko izognili plačilu. Vendar večina držav v takih primerih obdavčuje tiste, ki nepremičnino uporabljajo.

Nelegalne nepremičnine

Ne bo vstopila v davčni bazen, in ponovno, breme novega davka bo padlo na tiste, ki so pokazali odgovornost za svojo nepremičnino. Postopek legalizacije je mnogim objektom dal pravni status, zato je problem delno rešen.

Neuporabljene nepremičnine

Hrvati imajo veliko dedovanih nepremičnin, ki niso uporabne, ker so locirane v ruralnih območjih ali so neprivlačne zaradi zapustitve. Davek na nepremičnine za ta del bi bil nepotrebna obremenitev za njihove lastnike, ki ga ne morejo niti prodati niti iznajamiti.

Dvojno obdavčevanje

Davčni strokovnjaki poudarjajo, da davek na nepremičnine povzroča dvojno obdavčevanje dohodka – najprej ob nastanku dohodka in nato, ko se zasluženi dohodek pretvori v lastništvo nepremičnine.

Nepravična ocena

Vrednost nepremičnine določa ocena, medtem ko so drugi davki temeljeni na dejanskih velikostih, ki izhajajo iz tržnih transakcij.

Vir: vecernji.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve