Situacija je takšna, da se ne gradi veliko, cene hiš in stanovanj se hitro zvišujejo, stanovanja postajajo predraga in nedostopna za domače delavce. TRŽNICA Zagreb je izgubil 10 % svojih prebivalcev, število stanovanj se je zvišalo za 5 %, povprečna cena stanovanj pa je narasla za 25 % – je dejal Josip Tica, profesor na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Zagrebu, na nedavno odrzani konferenci Filipović ZagRE 2022 v hotelu Esplanade na temo „Stanovanjski trg v Hrvaški, pot do socialnega stanovanja“. Ta boleč tema, saj je Hrvaška precej zaostal v področju socialnega stanovanja, je zbrala veliko število poslušalcev, in to je bila tudi zaključna konferenca. Sledila je predstavitev stanja nepremičninskega trga, kreditov … Dubravko Ranilović, moderator panela, predsednik Zveze nepremičninskih agentov pri Hrvaški gospodarski zbornici, je predstavil nekaj številk, na primer, da je vrh rasti gradbene industrije v zadnjem desetletju bil leta 2007/2008. Najvišja povprečna cena danes je nad 2000 evrov na kvadratni meter. - Ne pričakujemo novega 2008 in podobne krize, vendar obstajajo nekateri kazalniki, da bi morali biti previdni – je dejal Ranilović. Glede deleža tujih državljanov pri nakupu nepremičnin, je vsak tretji kupec tujec. - Ob obali je vsakemu tujcu en domač kupec – je dodal. Med tujci so najpogostejši kupci iz Slovenije, Nemčije in Avstrije.
POVEČANJE CEN - Situacija je takšna, da se ne gradi veliko, cene hiš in stanovanj se hitro zvišujejo, stanovanja postajajo predraga in nedostopna za domače delavce. Domače prebivalstvo je izgnano iz obalnega območja. Na primer, ti podatki so zanimiv kazalnik: v Šibeniku in okrožju Lika‑Senj je 98 460 prebivalcev, 102 835 stanovanj in hiš, cene nepremičnin pa rastejo. Stanovanje vse bolj postaja poslovni prostor, domačih stanovanj pa je vse manj – je poudaril Josip Tica. Ranilović je poudaril, da je državna politika spodbudila stanovanjsko gnezdenje do te mere, da je postalo davčno zatočišče za tujce, ki jih privablja k nakupu in oddajanju stanovanj. Gosta je bila Sasu Rink, direktorica javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, ki je pritožila, da situacija v socialnem in najemnem stanovanjskem sektorju v tem mestu ni dobra. Ko je Luka Korlaet, namestnik gradnika Zagreba, predstavil številke za Zagreb, se je izkazalo, da situacija v Ljubljani ni bila tako slaba.
STANOVANJSKI STROŠKI - Kako stojijo socialna stanovanja? Mesto Zagreb ima 7 000 stanovanj, od tega jih 2 191 pripada Holding. Pri 800 000 prebivalcih je to le 2,2 % celotnega števila. Mesto zdaj večkrat objavlja razpise za ta stanovanja s povoljno najemnino. Razmerje je 1:16 – je dejal Korlaet in dodal, da mesto načrtuje nadaljevanje projekta v Podbrežju, kjer bo kmalu zgrajena nova stavba, in dolgoročno stanovanja za socialne namene v novem Badel bloku, za katerega je že v pripravi projekt prostorskega načrtovanja, podobno kot v podobnih blokih v Dunaju s raznoliko vsebino in prebivalci. Zagreb je eno najhujših evropskih mest glede na stroške stanovanja. Ranilović in Korlaet sta govorila o možnosti gradnje socialnih stanovanj preko javno‑zasebnega partnerstva z nadomestitvijo graditeljev z zemljiščem. Pogovarjali sta se tudi o dejstvu, da je ameriška centralna banka zvišala obrestne mere, kar običajno vpliva na zahodni svet.
NIZKE OBRESTNE MERE - Šele bomo videli, zakaj tujci kupujejo na naši obali, ali to počnejo zaradi bega pred svojimi domačimi gospodarskimi razmerami, obrestnimi merami in posebnimi razmerami med pandemijo, ter ali se bo to nadaljevalo na dolgi rok. Resničen razlog za te procese ne poznamo – je dejal J. Tica. Pričakuje se zvišanje obrestnih mer na depozite, vendar bo šele čas pokazal, kako intenzivno bo to. - Zategovanje monetarne politike lahko pripelje do zvišanja kreditnih obrestnih mer, ki bi se lahko letno povečale za 10 %. Vendar pa bi lahko pridružitev schengenskem območju in uvedba evra to tudi znižala – je opomnila Sandra Švaljek, namestnica guvernerja. Že dalj časa preživljamo zgodovinsko dolgo obdobje nizkih obrestnih mer. - Poleg tega živimo v delu sveta, kjer je bilo vedno šteto za varno naložbo v „denar, zlato, zemljo“ – je dejala.
Poslovni procesi Nekretnine se bodo morale prilagoditi spremembam Poslovni procesi so se v zadnjih nekaj letih bistveno spremenili. Učinek pandemije je vse pospešil, pojavili se novi modeli organizacije poslovanja, ki postavljajo pod vprašaj orodja, uporabljena v običajnem poslovanju, ne glede na to, kaj počnemo. Kot nepogrešljiv in pomemben del procesa bodo tudi nekretnine morale slediti spremembam, ki so že prisotne, pa tudi tistim, ki še prihajajo. Na panelu, ki ga je moderiral Robert Pokrovač iz Erste Real Estate, je sprožena razprava o nekaj pomembnih dejavnikih v poslovnih procesih, ki bodo vplivali na način uporabe poslovnih prostorov, in s tem na nov koncept poslovnih prostorov. Poleg zanimivih izkušenj Iskona, Erste Bank in 3LHD o spremembah, skozi katere so šli, je bilo govora tudi o primerih na našem trgu, kot sta Infobip kampus in Rimac kampus, ter mednarodnih izkušnjah Erste kampusa v Dunaju. Dotaknili so se tudi dela od doma, ki bo vsekakor zaznamovalo prihodnost uporabe poslovnih prostorov. Udeleženci so poudarili pomen ustvarjanja zdravega in pozitivnega delovnega okolja, ki ga morajo novi koncepti poslovnih nepremičnin zagotoviti svojim zaposlenim in družbi kot celoti. jutarnji.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve