V strahu pred novo krizo, Hrvati vstopajo v nepremičnine

V bankah in nepremičninah državljani Hrvaške hranijo največ premoženja. Po nekaterih ocenah imajo okoli 150 milijard evrov v stanovanjih in še 200 milijard kun skupnih depozitov v bankah. Po podatkih Državne agencije za sanacijo bank in zavarovanje prihrankov, je konec prejšnjega leta večino prihrankov v bankah, 84 % oziroma 168 milijard kun, sestavljalo z vlaganji, ki so popolnoma zavarovana. To pomeni, da tako veliko količino prihrankov predstavljajo naložbe, ki ne presegajo 100 tisoč evrov ali približno 740 tisoč kun.

Statistika lastnih pogodb

Popis prebivalstva iz leta 2011 je pokazal, da državljani imajo približno 1,9 milijona stanovanj, ki obsegajo skoraj 170 milijonov kvadratnih metrov. Analitik in podjetnik Nenad Bakić je lani vrednost tega premoženja ocenil na okoli 150 milijard evrov, če bi se vsak „kvadrat“ ocenil po 879 evrov. Hrvaška ljubezen do nepremičnin, ki se šteje za najboljšo in najsvarnejšo naložbo, cveti že iz časa nekdanje države, zadnjih nekaj mesecev pa cene spet naraščajo.

Rast tržnih cen

Letos so se cene povečale za 5,6 %, v oglasnikih pa so se v avgustu rastle za sedem % v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta, v Zagrebu za devet %, v Splitu pa za 11 %…

Najemna ekonomija

– Opazen je porast na domačem trgu nepremičnin, ta porast pa težko najde podporo ali utemeljitev v aktualnih gospodarskih trendih ali demografskih gibanjih. Očitno je, da na rast nepremičnin vpliva tudi turistična dejavnost, vendar tudi davčni sistem, ki spodbuja najemno ekonomijo. Pomaga tudi dejstvo, da se je leta 2015, ko je bilo spreminjanje davčnega sistema in uvedba davka na kapitalski dobiček ter davka na obresti, odložilo uvedbo davka na nepremičnine. V današnjih razmerah, ko so rekordno nizke obrestne mere na domačem bančnem trgu, kar pomeni, da so pasivne obresti, obresti na depozite, na nizkih ravneh, ljudje usmerjajo naložbe v nepremičnine in zmanjšujejo depozite. K temu je treba dodati tudi negativne izkušnje na domačem trgu kapitala, zaradi katerih ljudje sredstva usmerjajo na trg nepremičnin. Vprašanje je, koliko se tak trend močnega rasti trga nepremičnin lahko ohrani – pravi Zdeslav Šantić, glavni ekonomist OTP banke.

Bogatost državljanov Hrvaške

Ljubezen do nepremičnin državljani Hrvaške delijo z prebivalci tranzicijskih držav. V Romuniji 95,6 % prebivalcev živi v lastni nepremičnini in je po tem vodilna država v Evropski uniji, za njo sledita Hrvaška in Litva, kjer 89,9 % državljanov ima svoj strešek nad glavo. Eurostatovi podatki kažejo, da je podobno v drugih tranzicijskih državah – v Slovaški, Madžarski, Poljski in Bolgariji, kjer večji del nepremičnin izhaja iz nekdanjega sistema, ko so obstajali modeli najemniškega prava in je velik število ljudi pridobilo lastništvo nad temi stanovanji. V razvitih evropskih državah je bistveno manj nepremičnin v lasti državljanov – v Nemčiji 49,8 %, v Avstriji 62 %, v Franciji 63 %…

Glavnina finančnega premoženja državljanov

Glavnina finančnega premoženja državljanov, vsaka druga kune je v bančnih depozitih, po podatkih Hrvatske narodne banke, je začetek aprila v bančnem in pokojninskem varčevanju, delnicah, deležih in zavarovanjih, državljani imeli 415 milijard kun, medtem ko so njihove finančne obveznosti, večinoma v kredilih, »težile« 126,5 milijarde kun. Neto premoženje je znašalo 288 milijard kun, prejšnje leto pa 272 milijarde kun. Rast premoženja je podprla povečanje sredstev v pokojninskih skladih, depozitih …

Odmevi krize Agrokor

Po podatkih Centralnega kliringa depozitnega društva, so domače fizične osebe konec oktobra imele delnice v vrednosti 25,7 milijarde kun, pri čemer gre za njihovo tržno vrednost, ter 1,1 milijardo kun obveznic. V odprtih investicijskih skladih, po podatkih Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev, je v septembru deležev imelo 223.262 državljanov, ki so imeli 11,4 milijarde kun. Pred trimi leti jih je bilo 198.525, z 6,6 milijardo kun premoženja. Število tistih, ki se odločajo za vlaganje v sklade, raste precej počasneje kot njihovo premoženje v teh skladih.

– Hrvaški trg kapitala zaostaja za trgi v regiji, kar je mogoče pojasniti z počasnejšo rastjo in dinamiko okrevanja hrvaškega gospodarstva v primerjavi z novimi članicami Evropske unije ter počasnim restrukturiranjem, ki vključuje proces privatizacije, ki bi lahko spodbudil trg kapitala. Atraktivnost domačega trga kapitala je nedvomno negativno vplivala situacija z Agrokorom, ki je okrepila tveganja za male delničarje in zmanjšala število izdaj – pojasnjuje Zdeslav Šantić.

Raziskava Allianz

Medtem ko je bogastvo v svetu lani raslo na krilih vrnitve državljanov na delniški trg, so vlaganja v vrednostne papirje narasla za 12 %, Hrvaška pa teh trendov ni sledila, zato so državljani svoje premoženje v vrednostnih papirjih zmanjšali za 2,1 %. Letna raziskava Allianz je pokazala, da je neto premoženje hrvaških državljanov lani naraslo le za 3,3 % na 42 milijarde evrov, medtem ko je povprečna letna rast v prejšnjih petih letih znašala 9,2 %. Globalno neto premoženje je doseglo rekord 128,5 bilijona evrov in se povečalo za 8,3 %, poroča Allianz.

Neto premoženje na prebivalca

Allianz je izračunal, da je vse premoženje državnih državljanov v Hrvaški v depozitih, pri zavarovalnicah, v pokojninskih skladih, delnicah, obveznicah in investicijskih skladih vreden 59 milijarde evrov, a ko od te vsote odštejemo 17 milijarde evrov kreditov prebivalstva, ostane 42 milijarde neto finančnega premoženja.

Razporeditev neto finančnega premoženja na prebivalca v desetke evrov: Prva Švica, mi 33.

1. Švica 173.990
2. ZDA 168.640 3. Švedska 98.380
4. Nizozemska 95.880 5. Belgija 93.580
6. Japonska 92.000 7. Singapur 90.650
8. Tajvan 90.260 9. Danska 88.270
10. Kanada 87.390
17. Avstrija 53.980
18. Nemčija 52.390 26. Češka 15.290
27. Slovenija 14.260 29. Estonija 13.740
31. Madžarska 13.400 32. Latvija 11.010
33. Hrvaška 9.980 34. Litva 9.850
36. Poljska 8.270 40. Slovaška 6.190
43. Romunija 4.520

Viri

vir: slobodnadalmacija.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve