Gostje današnjega programa so bili Borislav Vujović (HGK) in Velibor Mačkić (EFZG), ki sta razpravljala o stanju nepremičninskega trga v Hrvaški.

Velibor Mačkić je na začetku pojasnil nepremičninski balon.

"Nepriemičninski balon je periodična nihanja na trgu, v tem primeru na nepremičninskem trgu. To, kar razlikuje ta balon od tistih na kapitalskih in delniških trgih, je dejstvo, da se pojavlja redkeje zaradi pomanjkanja likvidnosti. Vendar ko se pojavi, traja dlje, in ko poči, so njegovi učinki na ekonomske agregate veliko bolj izraziti, saj vpliva na širši krog ljudi."

"Vprašanje je tudi, kako opazujemo trg – regionalno je razvidno, da lahko vidimo nepremičninski balon na obali, v Zagrebu... Vsekakor cene rastejo veliko bolj, kot bi jih podpirali drugi makroekonomski agregati. To je dejansko prvi pokazatelj, da obstaja balon. Če se pojavijo spekultativne naložbe, imamo več povpraševanja kot ponudbe, in 'učinek črede', ki je bil velik pokazatelj med prvo krizo."

Borislav Vujović je komentiral povpraševanje na trgu.

"Dejstvo je, da je trg res zelo živ, celo nepričakovano živ, in cene so takšne kot leta 2016, na primer, kar sploh nismo mogli napovedati. To leto je bilo zadnje leto krize, ko je prišla stabilizacija, in nič ni napovedovalo, kaj se je zgodilo v zadnjih treh letih, razen subvencij, za katere smo napovedali, da bodo eden od sprožilcev rasti cen."

"Kar se v resnici dogaja na trgu, je to, da ljudje kupujejo, morda premalo razmišljajo, vendar je število kupcev veliko. Povpraševanje je trenutno precej večje od ponudbe."

Glede trditev, ki so se slišale v medijih, da se vsak šesti stanovanj prodaja, je izpostavil:

"Težko je povedati natančno, vendar v vsakem primeru obstajajo stanovanja, ki se ne prodajajo in so na trgu, ker so cene nerealne. Moramo upoštevati, da tudi v Zagrebu ni povsod enaka situacija – obstajajo zelo priljubljena območja, in tudi tista, kjer je še vedno težko prodati veliko stanovanje, pri čemer je vprašanje, po kateri ceni."

60 % kupcev stanovanj plača v gotovini

Dodaval je, da je situacija posledica številnih dejavnikov, ki se bistveno razlikujejo od razmer v letu 2009, zato ne bi govoril o nepremičninskem balonu.

"Ne bi govoril o balonu, ker takoj vzbuja asociacijo pošasti in ljudi povrne v leto 2009, ko je bila popolna kriza. Dejstvo je, da cene rastejo in takrat je bilo več dejavnikov. Ne pričakujemo balona v smislu pošasti in padca vseh cen za 30 %, kot je bilo med zadnjo krizo."

"Leta 2009 je bila globalna kriza, imeli smo visoko brezposelnost, primer 'švicarskega franka', ki je bil pomemben odklon za ljudi. Takrat so stranke dobivale hipotekarne kredite do 120 % vrednosti stanovanja. Danes se kaj takega ne dogaja."

"Danes je več kot 60 % kupcev gotovinskih kupcev," je dejal Vujović ter dodal, da "tisti, ki najemajo kredite, si morda izposojajo do 60 % nakupne cene. Trenutno ni tveganja za 'švicarski frank'."

"Takrat, leta 2009, je bil problem, da so bile ljudi, ki niso morali vračati hipotekarnih posojil, prisiljene prodati stanovanje. Danes ljudje, ki so kupili v gotovini, ne morajo prodati stanovanja. Vidijo ga kot obliko prihrankov in naložbo, ker je znano, da Hrvati prihranijo v nepremičninah."

Subvencije so v resnici ukrepi za bogate, niso uspeli zadržati mladih v Hrvaški

Glede subvencij je Vujović dejal:

"Subvencije niso edina rešitev. Dokler je obrestna mera na varčevanje v bistvu negativna in obrestna mera na hipoteke na teh ravneh, je to samodejno pozitivno za nepremičninski trg, kar vodi do prodaj in rasti cen. Subvencije so bile dobra zamisel, vendar žal v praksi niso dobro delovale."

"Prvič, subvencije ne nagovarjajo ciljnega kroga, na primer mladih, še posebej tistih izven Zagrba, ki odhajajo v emigracijo. Tako jih s tem ukrepom nismo uspeli zadržati. Drugič, ukrep se izvaja enkrat na leto in traja en mesec (naslednje leto bo dvakrat)."

Dodaval je, da so se nekateri pripravili na subvencionirane kredite, vendar velik del kupcev ni bil pripravljen.

"Nekateri so se pripravili, že podpisali predhipotekarne pogodbe in rezervirali stanovanja. Vendar velik del ljudi je pomislil na to septembra, ko se je začela medijska kampanja, in potem niso imeli časa poiskati stanovanje, niso imeli časa za pogajanja. In potem imamo situacijo, da smo septembra imeli realizacije po cenah, v katere so ljudje verjeli ali ne. In potem sledi psihologija – če je moj sosed dobil 2.500 evrov na kvadratni meter, ne bom prodajal pod to ceno."

"Problem tukaj je, da so ti ukrepi za bogate. Človek kupi stanovanje za 250.000 evrov in prejme subvencijo. Kaj to pomeni? Bi morali omejiti ceno stanovanja ali omejiti ceno na kvadratni meter, enakomerno porazdeliti po županijah, da bi vsaka županija imela določen proračun."

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve