Medtem ko so leta 2010 tujci predstavljali 14 % kupcev, je bil lani vsak četrti kupec stanovanja tujec Delež tujk med kupci nepremičnin leta 2010 je bil 14 %, medtem ko je bil leta 2020 vsak četrti tujec, je v ponedeljek napisal Večernji list, pri tem je opozoril, da Slavonija čaka na julij 2023, ko poteče desetletno prehodno obdobje za prodajo kmetijskih zemljišč tujcem. V zadnjem desetletju je v Hrvaški prodanih 314 000 stanovanjskih nepremičnin, letno število prodanih stanovanj in hiš pa se je gibalo od 23 000 lani, kar je bilo najnižje, do skoraj 40 000 leta 2010. Tujci imajo na trgu vse pomembnejšo vlogo in v desetletju so kupili 60 000 stanovanj ali hiš. Medtem ko je bil leta 2010 delež tujk med kupci 14 %, je bil lani vsak četrti kupec stanovanja tujec. Lani so tujci kupili štiri od deset prodanih nepremičnin v Primorsko-otoški županiji, tri od deset v Istrski županiji, en od štirih v Lika‑senški županiji, en od pet v Split‑dalmatinski županiji, od Dubrovnika do Šibenika, ter 16 % v Istrski županiji, kjer je bil delež tujk med kupci najnižji na Jadranu. V županijah Međimurje in Varaždin je delež tujk okoli 2 %, medtem ko je v preostalem kontinentálnem delu zanemarljiv. Slavonija se pripravlja na obdobje, ko bodo tujci kupovali tudi zemljišča, ne za stanovanja, temveč za kmetijsko zemljišče, saj se desetletno prehodno obdobje za prodajo kmetijskih zemljišč tujcem izteče julija 2023. Lani je bilo v Hrvaški prodanih približno 34 000 kmetijskih parcel za manj kot 1,5 milijarde kun, pri čemer je povprečna cena hektarja kmetijskega zemljišča okoli 250 000 kun, oziroma približno 3 300 €. Povečanje je bilo okoli 14 %, vendar, podobno kot cene nepremičnin, cen kmetijskega zemljišča v notranjosti Jadrana ni mogoče primerjati s cenami na celini. Glede na povprečje je hektar kmetijskega zemljišča v Hrvaški skoraj šestkrat cenejši kot v sosednji Sloveniji in 13‑krat cenejši kot v Italiji. Na Madžarskem je cena hektarja obdelovalne zemlje okoli 4 700 €, v Romuniji pa okoli 5 000 €. „Imamo že razporejena večja in kakovostnejša zemljišča, tujci so doslej lahko kupovali zemljišča preko podjetij,“ pravi Željko Lovrinčević, analitik Ekonomskega instituta. Ne glede na to, kdo kupi zemljišče v Slavoniji, in ne iz špekulatorskih razlogov, temveč za kmetijsko proizvodnjo, se bodo soočili z velikim problemom – iskanjem delavcev. „Za jabolka ni namreč dovolj ljudi,“ pravi Lovrinčević, ki opozarja, da so mnogi postali strokovnjaki za podporne sisteme ter se prilagajajo pogojem konkurenčnosti, da bi vlagali čim manj in iztisnili več podpor brez bistvenega povečanja proizvodnje, piše Večernji list. Vir: Poslovni.hr/HINA, Večernji list

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve