Prodaja nepremičnin na Hrvaškem je lani padla v primerjavi z letom 2019, vendar je vrednost prodanih nepremičnin kljub koronavirusni krizi narasla.

Po analizi nepremičninskega trga na Hrvaškem v letu 2020, ki so jo izvedli Zagrebski gospodarski inštitut in Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno lastnino, je bilo lani 103 093 transakcij z nepremičninami, kar je 7,7 % manj kot v letu 2019. Hkrati se je vrednost prodanih nepremičnin nekoliko povečala za 0,5 % in dosegla rekordnih 40 milijard kun, kar predstavlja 11 % bruto domačega proizvodnja (BDP) Hrvaške. Največ nepremičnin je bilo prodanih v Zagrebu in drugih velikih mestih, zlasti v Splitu, Zadru, Rijeki in Osičku. Jadranska obala, vključno s številnimi manjšimi turističnimi destinacijami, je bila prav tako med vodilnimi območji za prodajo in nakup nepremičnin.

Mesto Zagreb seli svoje središče v periferijo.

"Letošnje prodaje nepremičnin so se v primerjavi z letom 2019 znižale, vendar so cene narasle. Razloge za to najdemo v potresih, ki so nas letos prizadeli, pa tudi v močni zahtevi tujcev po nepremičninah na Hrvaškem, predvsem na obalnem območju. Pandemija koronavirusa je prav tako usmerila nekatere kupce proti manj naseljenim območjem, kot je Lika", pojasnjuje Boro Vujović, lastnik agencije Opereta in podpredsednik Združenja poslovanja z nepremičninami pri Hrvaški gospodarski zbornici (HGK). Analiza Gospodarskega inštituta in Ministrstva za gradbeništvo zaključuje, da je nemogoče izluščiti splošni zaključek o gibanju nepremičninskega trga pred in po zagrebskem potresu. Kljub temu se ocenjuje, da je potres vplival na povpraševanje po nepremičninah in zmanjšal obseg trgovanja z slabimi nepremičninami, zlasti v mestnem središču. Trgovci z nepremičninami so že prišli do podobnih zaključkov. "In Zagrebu so letos cene nepremičnin narasle, vendar večina ljudi išče nove in novejše stanovanjske enote. Ker je v mestnem središču relativno malo takšnih stanovanj, se povpraševanje in prodaja nepremičnin v perifernih delih mesta povečuje. Poleg tega se povečuje tudi povpraševanje po nepremičninah v satelitskih mestih Zagreba, kot sta Velika Gorica, Samobor in Zaprešić, ter v Sesvetah. Cene nepremičnin v teh mestih so nižje kot v samem Zagrebu, vendar kakovost življenja ni bistveno drugačna", poudarja Vujović. Dodaja, da povpraševanje po nepremičninah v periferiji Zagreba poganjajo tudi prebivalci, ki želijo zamenjati stare stanovanjske enote v mestnem središču za nove stavbe. Po drugi strani povpraševanje tujcev po nepremičninah v obalnem območju še naprej raste. Na Hrvaškem približno 30 % letnega povpraševanja po nepremičninah ustvarjajo tujci, medtem ko delež tujih kupcev v obalnem območju presega 50 %. Vujović verjame, da bi se lahko ta delež letos še dodatno povečal. Analiza kaže, da so vodilne lokacije za nakup stanovanj na obali Dubrovnik, Split in Rovinj. Ta tri mesta so tudi edina, v katerih je povprečna cena stanovanja presegla 15 000 kun na kvadratni meter (približno 2 000 evrov) lani. Natančneje, povprečna cena stanovanja v Dubrovniku je bila 19 671 kun na kvadratni meter, v Splitu 15 283, v Rovinju pa 15 157 kun na kvadratni meter. Strokovnjaki za nepremičnine navajajo, da so Opatija, Poreč, Makarska in Hvar, poleg drugih turističnih destinacij, prav tako zelo priljubljeni med kupci. Periferija večjih mest, zlasti tistih na Jadranu, prav tako dobro uspeva na trgu.

Kmetijska zemljišča so dražja v Istri kot v Slavoniji.

Poleg stanovanj se tudi družinske hiše dobro prodajajo na obali, pri čemer so bile lani najvišje povprečne cene na kvadratni meter v Vrsaru (16 009 kun), na Hvaru (11 772 kun) in tudi v Dubrovniku (11 630 kun). Analiza kaže, da so cene družinskih hiš na celini nižje kot na Jadranski obali. Na Jadranski obali so kmetijska, pa tudi gradbena zemljišča dražja kot na celini. Na primer, povprečna cena gradbenega zemljišča v Gradacu pri Makarski je bila lani 1 523 kun na kvadratni meter, medtem ko je v podeželskih območjih celinskega dela države gradbeno zemljišče mogoče kupiti za manj kot 10 kun na kvadratni meter. Podobno je z kmetijskim zemljiščem: medtem ko je bila povprečna cena na kvadratni meter v Tar‑Vabrigi, Istra, lani nad 100 kun, so bile v podeželskih območjih celinskega dela države cene celo pod 50 kun na kvadratni meter. Čeprav je splošni vtis, da so cene nepremičnin na Hrvaškem pretirano visoke, strokovnjaki menijo, da se v prihodnjem obdobju ne bodo bistveno spremenile. "Ni prostora za znatno zvišanje cen, glede na nizko kupno moč hrvaških državljanov," pravi Vujović. "Vendar pa tudi ni prostora za znatno znižanje cen, vsaj pri novih stavbah, saj so se cene gradbenih materialov v preteklem letu povečale za približno 30 %." Vendar bi se cene nepremičnin lahko še naprej zvišale, če bi poznali natančne datume vstopa Hrvaške v Schengen in evroobmočje, zaključuje Vujović, saj bi to verjetno spodbudilo dodatno povpraševanje tujcev po nepremičninah v naši državi, zlasti na obali. Povečanje inflacije bi lahko prav tako privedlo do dodatnih zvišanj cen, vendar nihče ne pričakuje bistvenega inflacijskega šoka. Vir: dnevno.hr

O nas

Informacije

Storitve

O nas

Informacije

Storitve